Temne plati naroda

Tokrat bova o isti temi pisala oba. Obiskala sva predavanje nemške etnologinje, ki živi in dela na Norveškem. Njeno raziskovalno področje je mejno, na stiku zgodovine, antropologije, psihologije in etnologije. Raziskuje, kako so nacisti funkcionirali po vojni v svojih primarnih družinah. Začela je v svoji družini. Dedek je bil nacist, rojen v letu 1920, torej je bil med vojno mlad, ubogljiv oficir. Do leta 1944 so slepo verjeli, da jim nihče ne more do živega. V letu 1945 so nemška mesta bombardirali, ljudje so bežali, ženske so bile žrtve posiljevanja ruske vojske. Na prvih slikah so bili ponosni vojaki v uniformah, kasneje so bili Nemci z vzhodnega dela države na begu – pomanjkanje, lakota, strah. V tem času je bila rojena njena mati. Po vojni je ded delal kot pravnik. Raziskovalka, vnukinja, ki je rojena v sedemdesetih letih, pravi: »Čudi me, da ded ali mama nista nikoli ničesar, prav ničesar govorila o vojni, da kaj ni bilo prav. Takoj po vojni tja do leta 1950 je bila velika želja in zahteva sveta, da bi zločince obsodili. Na nürnberškem procesu so kaznovali peščico najvišjih generalov, vsem drugim so naložili kolektivno krivdo naroda. Raziskovalka pravi, da so jim v šoli trdno privzgojili miselnost, da so Nemci krivi za grozote druge vojne. Kolektivno pomeni vsi ali nobeden. Kolektiv sestavljajo posamezniki, kdo med njimi. Gospodarski čudež Nemčije po drugi vojni se je zgodil tudi zato, ker so vojaki, ki so se vrnili z evropskih bojišč domov, garali kot nori, da bi vsaj malo pozabili grozo, ki so jo doživljali na frontah. Homo sapiens sapiens je vrsta, ki se nenehno vojskuje. Za svoj obstoj išče vedno nova ozemlja, druge ljudi, ki jih pobije, izseli, zasužnji. Eden želi gospodovati drugemu, izkoristiti njegovo zemljo, naravna bogastva, ljudi kot delovno silo. Kajn je ubil Abela, Romul je ubil Rema, Aleksander Veliki je prišel do Indije, da bi osvojil imperij – tja je prišel z vojsko in vojnami. Rimski imperij je bil tako uspešen, ker je imel najboljšo vojsko na svetu. Beli človek je temnopolte kot živali vozil čez ocean, da so bili zastonj delovna sila. Ko so v srednjem veku na vojaških šolah začeli predavati matematiko, so njihove krogle in topovi nesli dlje in bili učinkovitejši. Nenehne vojne pomenijo za belega človeka tehnološko izpopolnjevanje, ki ga po vojni prenesejo na vse človeštvo. Skoraj bi lahko rekli, da so vojne pogon napredka. Kaj so počeli Španci in Portugalci v Latinski Ameriki, Nizozemci v Indoneziji, Belgijci v Afriki, Angleži po celem svetu? Vsak narod lahko poišče lise, grozote, tegobe, ki jih je počel drugim narodom in svojim bratom – in o tem noče govoriti. Ali je to naša kolektivna podzavest? Slovenci pri tem nismo izjema.