Dan teric 2025, Davča / Foto: Ana Šubic

Obiskovalci so z zanimanjem spremljali stare postopke predelave lanu – tudi trenje na trlicah, ki je bilo žensko opravilo. / Foto: Ana Šubic

Teric ni ustavil niti dež

Davča je minuli konec tedna dihala s tradicionalnim, že 39. Dnevom teric, s katerim domačini ohranjajo tradicijo predelave lanu. Prireditev je privabila množico obiskovalcev.

Davča – Turistično društvo (TD) Davča je tudi letos tretji konec tedna v avgustu na domačiji pr' Vrhovc priredilo Dan teric s prikazi starih postopkov predelave lanu ter kulturnim in zabavnim programom. Dogajanje se je začelo v soboto zvečer s predvajanjem dokumentarnega filma Od bilke do platna, nakar je sledila zabava z glasbeno skupino Harmonk'N'Roll. Nedelja je bila programsko še bolj pestra: po otroški animaciji in kulturnem programu, v katerem sta nastopila Pihalni orkester Alples Železniki in zasedba mladih lokalnih glasbenikov, so domačini v etnografskem delu prireditve predstavili, kako so v Davči nekoč pridelovali in predelovali lan. »Iskreno me veseli, da smo se zbrali v tako velikem številu in da bomo skupaj obujali spomine na dragoceno dediščino predelave lanu. Ta dejavnost je od naših prednikov zahtevala veliko truda, vztrajnosti, natančnosti in sodelovanja, predvsem pa trdega dela,« je obiskovalce nagovoril predsednik TD Davča Jaka Primožič. Z obiskom je bil zelo zadovoljen, saj je bil tokratni Dan teric eden bolj obiskanih.

Večje davške kmetije so lan sejale vse do konca 60-ih let prejšnjega stoletja in ga predelovale v platno, a je dejavnost začela zamirati zaradi napredka industrije in uveljavljanja umetnih vlaken. »Dandanes se nihče v Davči ne ukvarja več s predelavo lanu, zato je prav vsakoletni Dan teric tisti, s katerim domačini ponosno predstavijo dediščino prejšnjih rodov,« je v slavnostnem nagovoru dejal železnikarski župan Marko Gasser in izrazil hvaležnost vsem, ki pomagajo pri prireditvi.

Tik pred začetkom etnografskega dela se je sicer ulil dež, ki je nekoliko okrnil prve prikaze. Ti se tako niso začeli s puljenjem lanu na njivi, pač pa pod šotorom, a so domačini kljub temu izčrpno predstavili stare postopke – če ni bilo možno z orodji, pa z opisi. Obiskovalci so med drugim slišali, da se lan seje maja in puli jeseni, kako so ga nekoč godili in nato sušili v laneni jami, ter si z zanimanjem ogledali trenje lanu na trlicah. V bližnjem skednju so jim prikazali nadaljnje postopke – od mikanja in tresenja prediva, predenja na kolovratu do tkanja platna na statvah. Ker je dež ponehal, so lahko na prostem prikazali še pranje štren, izdelavo lanene vrvi in vrtanje lesenih cevi za vodo, gostili pa so še Kulturno-turistično društvo Lokovec s prikazom kovaštva.

»Enkratno je,« sta na naše vprašanje, kako jima je všeč na Dnevu teric, odgovorila Jana in Janez Poljanšek iz Domžal, ki ju je spremljala tudi osemletna vnukinja. Na prireditvi so bili prvič, prikazi pa so jih navdušili. »Koliko znanja so imeli včasih, in to brez diplom,« je razmišljala Jana. Oba z možem sta pohvalila domačine, ki ohranjajo tradicijo in tudi današnjim generacijam prikazujejo, »koliko truda je bilo nekoč potrebnega, da so prišli do kosa blaga, danes povsem samoumevnega izdelka«. Med obiskovalci smo naleteli tudi na svakinji Marijo in Vando Oman iz Žabnice. Za Vando je bil to drugi Dan teric, za Marijo pa prvi. »Prišli sva z organiziranim avtobusnim prevozom Društva upokojencev Bitnje - Stražišče. Na prireditvi nama je zelo všeč, ljudje so pristni. Prikazi so zanimivi in prav je, da tudi mladi vidijo, kako so včasih delali na kmetijah,« sta dejali.

Po etnografskih prikazih je sledila še veselica s Krimskimi lisjaki.