Težave odraščajočih otrok

Težave naših odraščajočih otrok so na prvi videz nekaj posebnega. Resda včasih mnogih težav ni bilo, kajti mnogi so morali začeti delati takoj po osnovni šoli. Zaradi ekonomskih razmer doma so bili starši prisiljeni otroke poslati v svet zelo zgodaj. Pogosto preprosto ni bilo druge možnosti. Sreča je bila vsaj v tem, da se je družba materialno hitro razvijala, da so nastajale nove tovarne in s tem delovna mesta. Drugi hitri skok v življenje so bile zgodnje (z današnjega vidika) poroke. Tako so mladi začeli resno življenje (beri obveznosti) precej bolj zgodaj kot danes. Danes veliko mladih študira do 26. leta – tudi zakon določa, da smo jih dolžni do takrat preživljati. Po študiju ali pa že vmes si nekateri vzamejo eno leto prosto in potujejo po svetu. V to jih spodbujamo, na voljo so tudi različna evropska sredstva. Poroke se odlašajo v trideseta leta, enako tudi rojstva. Ampak ali so res mladi do vstopa v resno in samostojno življenje tako brezskrbni, kot je videti? Hči Eva je pri psihologiji delala raziskavo med mladimi v Sloveniji. Imela je veliko število odgovorov, zato so podatki precej zanesljivi. Kaj je ugotovila? Mladim sploh ni tako lepo, kot jih vidimo starejši. In kaj jih najbolj muči? Poglejmo odgovore: strah pred prihodnostjo, iskanje fanta oziroma punce, ljubezenske težave, težave v šoli, odločitev za študij, sodelovanje z vrstniki, finančne težave, nesprejetost med vrstniki, nesprejetost v družini, slaba samopodoba, nesprejemanje lastnega telesa. Pred leti sem imel delavnice za najstnike in govorili so o istih težavah. Kakšna je razlika med mladimi včasih in danes do 26. leta? Včasih je bila večina mladih do 26. leta v službah, bili so poročeni in imeli so družine, ponoči so vstajali zaradi otrok, vozili so otroke v vrtce in šole, skrbeli so za finance in stanovanja. Čas so namenili tistemu, kar je od njih življenje zahtevalo.

Danes pa lahko rečemo, da se mladi iščejo do 26. leta, se štiri leta odločajo in nato začnejo živeti (zaradi razumevanja mladine je to zelo poenostavljen opis stanja). Mladi imajo dejansko na razpolago več časa. Vendar to ne pomeni, da nimajo težav. In kaj si najbolj želijo? Vsaj to, da jih nekdo razume. Na vprašanje, kdo bi to bil, je odgovor daleč največkrat: starši. No, tukaj pa sodobni, izobraženi, svetovljansko razgledani, samozavestni, pametni, zelo pomembni … starši večkrat odpovemo. Nimamo časa za tisto, kar nam največ pomeni – za otroke nam namreč zmanjka časa. Otroci, tudi najstniki in celo odrasli otroci, ne potrebujejo samo časa – oni želijo, da jih starši čutimo v njihovih težavah. Želijo, da jih vprašamo, kaj doživljaš v sebi, kako je biti moj otrok, kje ti lahko pomagam! Mladina si želi stika s starši, četudi nas zavračajo.