Oder življenja, kjer se v tišini razpirajo neizrečene bolečine in zamujene priložnosti – prizor iz uprizoritve Striček Vanja KUD Fofité v Kulturnem domu Medvode. / Foto: Ada Trkulja,arhiv Kud Fofité

Oder življenja, kjer se v tišini razpirajo neizrečene bolečine in zamujene priložnosti – prizor iz uprizoritve Striček Vanja KUD Fofité v Kulturnem domu Medvode / Foto: Ada Trkulja, arhiv KUD Fofité

Tiha bolečina vsakdana

Premiera predstave Striček Vanja v Kulturnem domu Medvode je pokazala, da Čehov tudi danes zareže v jedro človeka.

V petek, 20. marca, je bila v Kulturnem domu Medvode premiera gledališke predstave Striček Vanja Antona Pavloviča Čehova v izvedbi Kulturnega društva Fofité in režiji Borisa Kobala. Med občinstvom polne dvorane so bili številni znani predstavniki javnega življenja, kar je dogodku dalo dodatno težo in potrdilo pomen tovrstnih kulturnih prireditev za skupnost.

Drama, napisana pred več kot stoletjem, v uprizoritvi KUD Fofité deluje povsem sodobno. Zgodba o neizpolnjenih življenjih, zamujenih priložnostih in tihih razočaranjih se razpira skozi odnose med stricem Vanjo, Sonjo, profesorjem Serebrjakovim in njegovo ženo Jeleno. Režiser Boris Kobal je ob tem poudaril, da je v ansamblu prepoznal potencial za uprizoritev tako zahtevnega besedila – prav natančna kolektivna igra je ena največjih odlik predstave.

Uprizoritev ne posega po odvečnih posodobitvah, temveč zvesto sledi duhu izvirnika, pri čemer izpostavi univerzalnost tem – vprašanje smisla, izpraznjenost vsakdanjika in hrepenenje po drugačnem življenju. Prav v tej zadržanosti in igralski zbranosti predstava doseže svojo največjo moč.

Igralska zasedba deluje usklajeno in prepričljivo. Matej Ulčar kot Vanja izriše notranjo razklanost in tiho jezo lika, Monika Jekler v vlogi Jelene subtilno niha med zadržanostjo in notranjo napetostjo, Zvone Nagode pa profesorju vdahne značajsko večplastnost. Preostali igralci – Simon Repnik, Pia Fabijan in Irena Sonc Šlenc – s svojimi interpretacijami soustvarjajo homogeno celoto, ki gledalca postopno, a zanesljivo posrka v avtorjev svet. Rečeno z znamenitim citatom iz filma Vanja na 42. ulici: »Čehova ne igramo, ampak pustimo, da se zgodi.«

Pisatelj in ustvarjalec Gregor Rozman, ki že vrsto let bogati medvoški kulturni prostor, je po predstavi zapisal, da besedilo vedno znova pretrese, saj da so liki ujeti v nesrečnosti svojih življenj, ki ostajajo nespremenjena do njihovih koncev, ter posebej poudaril igralsko prepričljivost ansambla. Njegov vtis povzema tudi širše razpoloženje občinstva, ki je predstavo nagradilo z dolgim aplavzom.

Uprizoritev ne posega po odvečnih posodobitvah, temveč zvesto sledi duhu izvirnika, pri čemer izpostavi univerzalnost tem – vprašanje smisla, izpraznjenost vsakdanjika in hrepenenje po drugačnem življenju. Prav v tej zadržanosti in igralski zbranosti predstava doseže svojo največjo moč.

KUD Fofité je s premiero pokazal, da lahko tudi ljubiteljsko gledališče poseže po zahtevnejšem dramskem delu in ga prepričljivo prenese na oder. Uprizoritev klasike Striček Vanja je tako prepričljiv dokaz, da Čehov ostaja naš sodobnik.

Naslednji ponovitvi predstave bosta v nedeljo in ponedeljek, 29. in 30. marca, ob 19.30 v Kulturnem domu Medvode.