Tihožitje v hrupnem času

Oktober je že 13. leto po vrsti tisti mesec v letu, ko kranjska razstavišča – po celotnem mestnem jedru od Cafe galerije Pungert do Galerije na mestu pred Mestno knjižnico Kranj jih je tokrat 14 – plemenitijo umetniška dela Mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU. Letos se na festivalu predstavlja 79 umetnic in umetnikov iz 11 držav.

Festival vsako leto zaznamuje določena tema, ki jo organizator, Likovno društvo Kranj, izbere leto vnaprej. Letošnja tema, o čemer je poveden že naslov festivala, je Tihožitje v zrcalu časa. Rdeča nit festivala je torej tihožitje kot eno izmed najbolj subtilnih izraznih sredstev v likovni umetnosti, ki predstavlja ustvarjanje vizualnih kompozicij, ki prikazujejo predmete, pogosto vsakdanje, v statičnih situacijah. Tradicionalno so tihožitja pogosto prikazovala cvetje, sadje, hrano ali predmete v notranjih prostorih, vendar pa se ta motiv v sodobni umetnosti širi v nove dimenzije, kjer lahko postane vzklik družbenih vprašanj, kritika današnje družbe ali premislek o sodobnih življenjskih izzivih.

»Cilj letošnjega festivala je prepletanje vizualnih dražljajev in estetske dovršenosti s premisleki o tihožitju v današnjem času, ustvarjajoč nepozabno izkušnjo za ustvarjalce in obiskovalce hkrati,« še dodaja umetniška vodja festivala, akademska kiparka Martina Marenčič.

Velika nagrada za fotografijo

Kljub slabemu vremenu se je odprtja festivala pred dobrim tednom dni udeležilo že tradicionalno veliko likovnikov, avtoric in avtorjev razstavljenih del, prav tako pa ljubiteljev likovne umetnosti, rednih obiskovalcev kranjskih razstavišč. Med govorniki na odprtju v Galeriji Mestne hiše je ustanovitelj festivala in dolgoletni umetniški vodja, zdaj pa svetovalec pri njegovi organizaciji, slikar Klavdij Tutta, še posebej pozdravil ustvarjalce letošnje gostujoče države Italije in njihovega predstavnika Gianpaola Klavoro ter hkrati poudaril: »Festival je še kako pomemben tudi za slovenske likovne ustvarjalce, in sicer v smislu našega umetniškega soočenja s kolegi iz tujine. Zato je pomembno, da sledimo poti mednarodnega sodelovanja, in upam, da se bo festivalska pot v tem smislu smelo in korajžno tudi nadaljevala, seveda z željo, da z dodatno finančno pomočjo občine festival še nadgradimo.«

Gostje iz Italije se predstavljajo v Mali galeriji Likovnega društva Kranj, v sosednji Galeriji Mestne hiše pa so med drugim na ogled platna letošnjega prejemnika priznanja ZDSLU za življenjsko delo Darka Slavca, v preteklosti že štirikrat dobitnika priznanj na kranjskem festivalu. Darko Slavec je sicer mojster – lahko bi rekli – sodobnega tihožitja in je lani morda bil tudi navdih snovalcem festivala za letošnjo osrednjo temo. Slavec je prejel priznanje na podlagi glasovanja osmih regionalnih likovnih društev, ki se združujejo v zvezo.

»Vsak ustvarjalec rad dobi kakšno nagrado, saj gre za priznanje drugih ljudi za njegovo delo, kar pa ga hkrati obvezuje, da ostane discipliniran, urejen in poln idej ter realizacij tudi v prihodnje. Pri tem gre tudi za razvoj osebnosti, ki je bistven pri ustvarjalnem delu. Vedno raziskujem, poskušam narediti kaj novega, napredovati, priznanje pa je neke vrste pika na i, ki umetniku daje moralno zadoščenje in zahvalo za ves njegov trud. V ateljeju si sam, priznanje pa je odziv ljudi iz zunanjega sveta. Pri tem sem še posebno vesel, da so mi to priznanje podelili stanovski kolegi in kolegice, likovni umetniki,« je ob nagradi povedal Darko Slavec.

Veliko nagrado (grand prix) je žirija podelila fotografu Borisu Gaberščiku za reševanje tradicionalnega motiva s sodobno ikonografijo tako s postopkom kot z vsebino.

Odkupno nagrado Gorenjskega muzeja, ki jo podeli mednarodna žirija festivala za gorenjskega umetnika, člana Likovnega društva Kranj, pa je prejel Franc Vozelj za precizno slikarsko formulacijo tihožitja kot motiva. Gorenjski muzej sicer že hrani nekaj njegovih slik, a gre za dela izpred nekaj desetletij. »Vesel sem, da so bila moja aktualna dela prepoznana s to odkupno nagrado. To je zame tudi spodbuda za nadaljnje raziskovanje tihožitja, ki še vedno daje ogromno izraznih možnosti, čeprav je bila ta tematika že tisočkrat upodobljena. Sam menim, da je vedno moč najti nove izzive, nov izraz, kompozicijo, tudi ko gre za tihožitje,« je povedal kranjski slikar Franc Vozelj, ki svoja dela razstavlja v Mestni hiši.

Odkupna nagrada prinaša tudi razstavni termin v enem od razstavišč Gorenjskega muzeja. Vozelj ima sicer na voljo velik nabor del, tako tihožitij kot figuralike, ki je drugi njegov uveljavljeni motiv, a bo za razstavo slikanje zagotovo še intenziviral in nato pripravil izbor najboljših del zanjo.

Podeljenih še devet priznanj

Ob obeh nagradah in priznanju za življenjsko delo Darku Slavcu je mednarodna strokovna žirija v sestavi profesorica umetnostne zgodovine in sociologije, članica mednarodne zveze likovnih kritikov Judita Krivec Dragan (predsednica), ustanovitelj in svetovalec festivala mag. Klavdij Tutta, akademski slikar Gianpaolo Klavora iz Italije, prof. umetnostne zgodovine in kustosinja ZDSLU Olga Butinar Čeh in samostojna umetnostna zgodovinarka in kustosinja Petra Vencelj podelila še devet priznanj.

Po temeljitem ogledu vseh razstavišč so žiranti s kratkimi obrazložitvami posebej poudarili in s priznanji nagradili dela, s katerimi se na festivalu predstavljajo umetnice in umetniki, ki ustvarjajo v različnih likovnih medijih. Priznanja so prejeli: Sašo Sedlaček za revitalizacijo tihožitja z najsodobnejšo tehnologijo in aktualno ekološko problematiko sveta in univerzuma, Paolo Taliaferro za odlično tehniko, za kompozicijo in za harmonijo, ki zaznamuje njegovo celotno delo, Laura Hiernnau za poetičnost in lahkotnost, s katero vstopa v cvetlično motiviko, Marija Prelog za ilustracijo v prostoru s tehniko kirigami, Rudi Španzl za vrhunsko metjejsko izvedbo tihožitja v tehniki olja na platno z domiselno povezavo preteklosti in sedanjosti, Gregor Pratneker za metaforični prikaz ekološko prizadetega sveta v prefinjeni slikarski tehniki, Brane Širca in Lea Jazbec za inovativen pristop k vsebini s hologramsko razplastitvijo slike, Irena Paskali za minimalistično predstavitev problematike sodobnega časa in Tadej Žugman za visoko metjejsko raven in izčiščeno simboliko tihožitja.

K festivalu je izšel tudi bogat katalog, v katerem so na kratko predstavljeni umetniki, ki razstavljajo v posameznih razstaviščih, dodana pa so tudi besedila kuratorjev in umetnostnih zgodovinarjev, ki so sodelovali pri festivalskem projektu.