Tomaž je risal sebe v prostoru

Preden stopimo v risarski svet Tomaža Kržišnika (1943–2023), ki nas bo domala do konca marca pričakoval v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, se podajmo na sled zapisanemu v naslovu, ki ga je navdihnila umetnikova žena Maja Kržišnik, s kustosinjo Anabel Černohorski soavtorica razstave. »Tomaž je nekoč rekel, da ko s konico svinčnika riše na bel papir, takrat riše sebe v prostoru. Risba, ki nastane, je vedno neko zatečeno stanje in s tem v sebi nosi nek čas.« Seveda pa je ta čas oplemeniten tudi z risarjevimi mislimi in njegovimi domišljijskimi posegi v okolje, ki nastaja – seveda s konico njegovega svinčnika.

Pogled na njegov vrt

Običaj, morda pa tudi navada je, da se prvi pogled rednega obiskovalca galerije najprej usmeri na osrednjo steno nasproti vhoda. Tu nas v pravokotni postavitvi pričaka dvanajst pastelov iz serije Moj vrt. Gre za zadnjo serijo umetnikovih risarskih miniatur, ki je nastala leta 2022 v okviru projekta Dvogovori Galerije Kržišnik, zasnovala pa jo je Maja Kržišnik, ki je tega leta k razstavljanju povabila vrsto umetnikov, Tomaževih umetniških sopotnikov. Sodelovala sta s tržaškim slikarjem in grafikom Frankom Vecchietom in nastal je niz abstraktnih upodobitev Kržišnikovega vrta v Žireh, ki ga je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja zasnovala Juta Krulc. Ob razstavi njunih del v Žireh je izšel katalog, ki je na ogled tudi tokrat v galeriji.

Ko risbe oživijo

Avtorici postavitve sta Kržišnikova zadnja dela postavili v objem cikla risb Krakov, ki je nastajala v času njegovega dvotedenskega seminarja, ki ga je ta imel v tem poljskem mestu leta 1998. Ob njih se seznanimo z značilnostmi njegovih risb. Avtor na svojstven način beleži, kar ga v nekem trenutku obkroža, velikokrat ob tem prikazuje znano arhitekturo, trge, mostove, sakralne objekte in podobno, njih okolico pa največkrat napolni z življenjem in nasploh dogajanjem v dotičnem času. Morda deluje celo nekoliko stripovsko, saj se zdi, da prav vsaka risba pripoveduje.

»Razstava poudarja Kržišnikov inovativen pristop k mediju, vodilo pri izboru so bile številne zanimive tehnike, ki jih je uporabil pri izdelavi končnih risb. Včasih si je na primer pomagal s kopirnim strojem, vanje pa potem dodatno risal in ponekod celo s škarjami posegel v svoja dela,« je povedala Anabel Černohorski in pri tem kot šolski primer umetnikove tovrstne kreativnosti posebej poudarila steno na levi strani, kjer so vidni raznoliki pristopi do istega motiva.

Bogat ustvarjalni opus

V drugem galerijskem prostoru sledijo še risbe različnih formatov iz treh popotniških ciklov, iz Pariza (1986), New Yorka (1999) in iz njegovih večkratnih obiskov Barcelone (1989, 2006, 2007). Kot dodaja Anabel ​Černohorski, je bilo vodilo pri izboru del predvsem v raznolikih pristopih k mediju, ne pa toliko pokazati čim več destinacij, delovnih ali popotniških obiskov. Kržišnikov opus, ki ga hrani žena Maja, je namreč še izjemno bogat.

Decembra lani je bila Tomažu Kržišniku v okviru 15. Slovenskega bienala ilustracije posthumno podeljena nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo in so nekatera njegova ključna dela na ogled v Galeriji Cankarjevega doma, v prihodnjih dneh bo sledila še razstava v galeriji Instituta Jožef Stefan. Nedvomno pa bi v prihodnosti veljalo razmisliti o večji pregledni postavitvi, izboru del iz dosedanjih delnih razstav, in morda tudi o simpoziju o njegovem življenju in delu, smo razmišljali v klepetu na tokratni razstavi z naslovom Ujeti čas v risbah Tomaža Kržišnika.