Tuhinjski jubilanti

Koncert Veselo v Kamnik (50 let Ansambla bratov Poljanšek) je Športna dvorana v Kamniku gostila konec septembra kar dvakrat. Ansambla se še danes širom po Sloveniji spominjajo kot instrumentalnega tria z diatonično harmoniko in večglasnim fantovskim prepevanjem. »Začeli smo s triom, potem smo bili štirje, največ nas je bilo bilo tudi šest, sedaj nas je pet. Sploh čisto na začetku pa sva bila samo dva, Rudi in jaz, a sva se že imenovala Ansambel bratov Poljanšek. Potem je Miro, ki je pri godbi že igral rog, prišel od vojakov, začel igrati trobento in tako smo imeli za nastope na veselicah celo kvintet, s trobento in klarinetom,« pripoveduje Danilo Poljanšek. Najbolj blizu jim je bila v bistvu štiriglasna različica v stilu Slakovega petja, meni, in v tem stilu so nadaljevali do danes.

Prvič se je ansambel formiral leta 1971, tako da od takrat letos mineva že 53 let. Ker pa v času korone niso mogli zaznamovati petdesetletnice delovanja, so se člani Ansambla bratov Poljanšek odločili, da v sodelovanju z Veseljakom praznujejo okrogli jubilej letos.

Na odru so se jim tokrat pridružili še Ansambel Poljanšek, Skupina Špica in humorist Denis Kregar v vlogi Toneta Serpentinška. Nastopili so tudi Tuhinjski fantje, zaigral je Urh Poljanšek, Rudijev vnuk, oba koncerta pa sta povezovala sicer Veseljakova voditelja Nina Cestnik Pavlič in Nejc Drobnič. Po koncu drugega koncerta je sledila prava veselica z Ansamblom Jureta Zajca. Glasba je v svojo družbo privabila tudi župana Kamnika Mateja Slaparja, ki je sredi septembra tudi sam dopolnil štirideset let.

Na začetku je Ansambel bratov Poljanšek preigraval predvsem Slakove in Avsenikove »viže«, kmalu pa je Rudi odkril, da ima talent za skladanje melodij, ki so postopno in vztrajno našle svoje poslušalce. Podpisal se je pod večino skladb ansambla, skoraj vse so postale uspešnice.

Ansambel bratov Poljanšek ni nikoli miroval. Podal se je tudi na festivalske odre, kjer so dosegli zavidanja vredne rezultate in leta 1992 na prestižnem festivalu narodnozabavne glasbe na Ptuju prepričali komisijo in občinstvo s skladbo Najmlajši. V Tuhinjsko dolino so se tako vrnili kot absolutni zmagovalci festivala. Nastopali so doma in v tujini, igrali za avstrijske in nemške poslušalce, veliko za slovenske izseljence.

Kamniška športna dvorana jih je gostila že ob njihovi 25-letnici obstoja, 40-letnico igranja so zaznamovali v Snoviku, letošnji koncert ob abrahamu ansambla pa bi morali imeti že zgodaj spomladi, a ga je preprečila bolezen Rudija Poljanška, ki je potem meseca maja tudi preminul. Koncert so tako prestavili na septembrski čas in ga posvetili Rudiju ter njegovemu izjemnemu prispevku slovenski glasbeni zakladnici.

Danilo Poljanšek se še dobro spominja njihovih začetkov, petja v živo, nastopanja, časov, ko so nekoč v juliju imeli kar 28 nastopov … in to v živo. O tem, ali so najstarejši na slovenskih tleh, pa smeje pove, da to ravno ne, da jih pa Štirje kovači vseeno »nesejo« za deset in več let.