Učimo se umetnosti

»Da bi prepoznavali umetnost, je potrebna izobrazba. Umetnost je del družbe in tu bi šolstvo moralo narediti več. Umetnost se mora temeljiteje vgraditi v izobraževanje. Tu mislim tako na likovno umetnost kot glasbo, književnost in druge umetnosti. Če obstaja neka raven kulture, je tudi odnos do sočloveka drugačen.« To so misli kiparke Dragice Čadež, letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo, ki jih med drugim lahko preberete v pogovoru, objavljenem v prilogi Snovanja minuli torek. Če se ob prvem branju ne strinjate z njimi, jih preberite še enkrat in še enkrat.

Da se prebivalci v Sloveniji slabo učimo kulture in umetnosti, potrjuje tudi raziskava, ki jo je te dni objavil Statistični urad Republike Slovenije. Po podatkih za leto 2022 skoraj tretjino proizvodnje celotne kulture zavzema oglaševanje, z dobrimi dvajsetimi odstotki sledi avdiovizualna dejavnost, s še tremi odstotki manj se je na tretje mesto uvrstilo področje knjig in periodike. Izobraževanje na področju kulture je s slabimi šestimi odstotki šele na šestem mestu. Dokaj nizek je tudi odstotek o kulturni vključenosti prebivalstva. Zgolj dobra tretjina od vseh vprašanih oseb se je v letu dni udeležila vsaj ene kulturne prireditve, pri čemer so bili najbolj priljubljeni koncerti, sledile pa so gledališke predstave. Tako kot pri statističnih podatkih na različnih drugih področjih smo med državami Evropske unije tudi po udeležbi v kulturni dejavnosti sicer nekje v zlati sredini.

Tu že citirana umetnica v nadaljevanju ugotavlja, da je v sodobnem svetu v ospredju predvsem potrošništvo, in kot pravi, je ljudem največkrat pomemben le prvi vtis, da nekaj miga in skače. Kaj dodati? Morda manjka volja ali celo želja, da bi v kakšno stvar vložili nekaj več miselnega napora. Ta je zagotovo potreben za celostno razumevanje marsikaterih umetniških del, ki so jih ustvarili vrhunski umetniki. Tako pa običajno ne manjka »poznavalcev«, ki zgolj na podlagi hipnega vtisa ali všečnosti, morda nekih drugih vzgibov, ki z umetnostjo nimajo nobene smiselne povezave, predvsem pa brez nekega predhodnega znanja vedo, kaj je in kaj ni umetnost.

Danes zvečer bodo v Cankarjevem domu znova podelili dve Prešernovi nagradi za življenjsko delo in šest nagrad Prešernovega sklada za vrhunske umetniške dosežke v zadnjih treh letih. Med številnimi predlogi jih je izbral 15-članski upravni odbor Prešernovega sklada, in sicer na podlagi mnenj 42 poznavalcev v šestih področnih komisijah. Podelimo nagrajenkam in nagrajencem zaslužen aplavz, sami pa se ne branimo o umetnosti izvedeti kaj več, če se le pokaže priložnost za to.