Utrinki s popotovanja po deželah zahodnega Balkana (7)

Ta dan sem se odpeljal mimo Andrijevice proti Štavni, ki je najboljše izhodišče za Komove. To je skupina šestih vrhov, visokih do 2487 m, ki tvorijo naravni park. Štavna je prostrano sleme tik nad gozdno mejo, na katerem so številni katuni (večinoma samo poleti nastanjeni pastirski stanovi). Ob EtnoSelu sem postavil »bazo« za dva dneva (to je parkiral svoj avto). Popoldne sem se sprehodil po razglednih travnatih pobočjih.

Naslednji dan sem se po izdatnem zajtrku že ob 5.30 podal na naslednjo gorsko turo: Kom Vasojevićki (2461 m n. m.). Pot je ves čas zanimiva in razgledna. Prave rožnate trate ob poti. Redki planinci. Pri brskanju na spletu sem odkril, da je s pobočja te gore pred leti s padalom poletel slovenski jadralni padalec. Prva stvar, ki mi je prišla na misel, je bila: kaj pa, če bi jaz poskusil čisto z vrha? Gora je na severno stran prepadna, pot nanjo vodi po vzhodnem pobočju. Proti jugu pa je prostrano travnato pobočje. In to je to! Jutri spet pridem na to goro, a drugače opremljen!

Privoščil sem si vrh in razglede na sosednje gore. Pri sestopu sem srečal 14 Kanadčanov. Na tem potovanju sem na splošno srečeval popotnike z zelo oddaljenih delov planeta, a skoraj nobenega iz sosednjih držav. Po vrnitvi do »baze« sem na enem od prostranih pobočij na kratko poletel s padalom in se s kolesom zapeljal med posameznimi katuni.

Zjutraj se mi ni mudilo, tudi zato ne, ker je severni veter pometal z meglami po vrhovih gora. A sem se vseeno odpravil, po isti poti kot včeraj. Ko sem prišel na vrh gore, je veter pihal iz vseh smeri, samo iz prave ne. »Parawaiting« pravimo jadralni padalci čakanju na ugodne razmere. Tokrat je trajalo kaki dve uri, nato pa mi je z nekaj težavami in ob pomoči dveh planincev uspelo odleteti z vrha Kom Vasojevićki.