Utrinki s popotovanja po deželah zahodnega Balkana (9)

Ko po kakih 50 metrih svetloba izgine, se jama začne strmo spuščati. Šumenje reke se krepi. Spustil sem se precej globoko samo z lučko na telefonu. Ob misli, kako bi se v popolni temi vračal, če bi lučka odpovedala, mi je postalo kar malo tesno. Zanimivo!

Nadaljeval sem mimo Cetinja proti Budvi. Nad Budvo je zelo popularno vzletišče Brajići. Tandemski poleti z jadralnim padalom so očitno pomemben del turistične ponudbe, saj sem kar nekaj časa čakal, da je vzletelo kakih deset pilotov s svojimi klienti. Nato pa še jaz v zrak. Ko se mi je uspelo dvigniti 250 metrov nad vzletišče, sem poletel proti morju. Nad obalo sem priletel na višini 400 metrov, letel 500 metrov daleč nad morje in motorne čolne ter užival ob pogledu na obalo od Budve do Sv. Štefana in še naprej. Ta obala mi je dobro poznana, saj sem pred leti vsaj dvakrat tu že bil s kajakom. Moj drugi najlepši polet!

Nato se je moja pot dokončno obrnila proti domu. Za še kakšno letenje ni bilo nikjer dobrih pogojev, zato sem si omislil še veslanje na akumulacijskem jezeru Krušćica. To je v hrvaški Liki, torej že mnogo bližje domu kot Črna gora. Reka Lika je kraška ponikalnica, ki je nekoč tekla po slikovitem kanjonu. Leta 1966 so jo zajezili in nastalo je Krušćičko jezero. To je zdaj vključeno v hidroenergetski sistem Senj. Zaradi velikega nihanja vodne gladine spreminja svoj obraz in je s tem zelo zanimivo tudi za kajakaše. Še kdaj pridem sem!

Več o tem 17-dnevnem, mojem doslej najlepšem popotovanju najdete v filmu na mojem profilu YouTube.