V Bohinjski Bistrici oživele pravljice

V Bohinjski Bistrici je bilo tokrat mogoče doživeti nekaj, kar se odraslim zgodi vse redkeje – vrnitev v čas, ko so bile pravljice resnične, junaki pogumni, skrivnostna muca pa je poskrbela, da so tudi copati izginjali čez noč. KUD Triglav Srednja vas v Bohinju je pripravil svoj 15. folklorni večer z naslovom Ko pravljice oživijo. Že naslov je obljubljal večer, ko domišljija ne bo ostala doma na polici. Kot je pojasnil predsednik društva Matija Markič, je bil večer zasnovan tudi kot poklon zgodbam, ki so nekoč bogatile otroštvo, spodbujale razmišljanje in širile obzorja. V društvu so ob tem opazili, da mlajše generacije številnih teh zgodb sploh ne poznajo več, zato je bil dogodek tudi priložnost, da jih približajo novemu občinstvu. »Glavno sporočilo današnjega večera je domišljija, tista otroška, ki smo jo imeli v mladih letih, potem pa jo kot odrasli izgubimo,« je poudaril Markič.

Društvo, ki deluje že od leta 1962, je sprva združevalo dramsko sekcijo in pevski zbor, folklorna dejavnost pa se je začela razvijati v sedemdesetih letih. Danes v društvu deluje šest folklornih skupin, od najmlajših Žgančkov pa vse do veteranov. Po številu članov društvo trenutno doživlja zelo živahno obdobje, saj podmladka ne primanjkuje, energija pa se zlahka preliva tudi na starejše člane. »Veseli smo, da nam mladih ne manjka, imamo bolj sladke skrbi, kako jih umiriti,« je z nasmehom povedal predsednik. Na odru se je tokrat zbralo približno sto nastopajočih, starih od komaj štiri pa vse do 75 let. Priprave na večer so potekale vse od jeseni, kar se je poznalo v dodelani in razgibani odrski pripovedi. Sedem zgodb je dobilo novo življenje. Med njimi so bile Pekarna Mišmaš, pripovedi o Kekcu, zasanjani zvezdici Zaspanki, humorna Kozlovska sodba v Višnji Gori, topla zgodba o muci Copatarici, satirična o Butalcih ter znana o pogumnem Martinu Krpanu. Vsaka izmed njih je bila predstavljena na svoj način, a vse so nosile skupno sporočilo o vrednosti domišljije, poguma in modrosti.

Celoten večer je povezoval Gregor Budal, ki je z lahkotnim prehajanjem med zgodbami poskrbel, da se je občinstvo zlahka potopilo v pravljični tok večera. Tako so se na odru izmenjevali prizori, ki so včasih nasmejali, drugič spomnili na pozabljene modrosti, predvsem pa pokazali, da pravljice niso le del otroštva, temveč tudi del skupne kulturne dediščine.