V novi sezoni o razmerjih moči

V uvodu v predstavitev nove gledališke sezone 2024/2025 je direktor in umetniški vodja Prešernovega gledališča Jure Novak poudaril izjemno uspešno preteklo sezono s polnimi dvoranami v matičnem gledališču ter številnimi gostovanji po vsej Sloveniji, v zamejstvu in tujini. »Dosledno smo se uvrščali v tekmovalne programe največjih slovenskih in tujih festivalov in prejeli lepo število najvišjih nagrad. Prav tako smo uspešno izvedli Teden slovenske drame in pridobili sredstva Evropske unije za mednarodni projekt Dramatika manjših evropskih jezikov. V sezoni, ki prihaja, bomo znova ponudili izbrane predstave za odrasle in mlade, najboljše uprizoritve za najmlajše, vrhunce slovenske gledališke produkcije pa predstavili na 55. Tednu slovenske drame.«

V gledališču je te dni že živahno, saj že pripravljajo prvi dve jesenski premieri letošnje sezone, ki bo preplet sodobne evropske drame, svetovne klasike in novonastale slovenske komedije. »Novo sezono zaokroža vprašanje razmerij moči v aktualnem svetu. Vse zgodbe se posvečajo situacijam, kjer obstajajo napetosti in nesorazmerja, vsaka od predstav pa se jih loteva na svoj način,« je dejal Novak in poudaril, da tudi letos v Prešernovo gledališče prihajajo prodorne avtorske ekipe.

Kot vsa svobodna dekleta

Že 14. septembra bo na sporedu prva letošnja premiera, prva slovenska uprizoritev besedila Kot vsa svobodna dekleta sodobne bosanske dramatičarke Tanje Šljivar. Besedilo temelji na članku iz rumenega tiska, ki je obravnaval resničen dogodek: sedem najstnic se je s šolske ekskurzije vrnilo – nosečih. Avtorica skozi monološke izpovedi sedmih 13-letnih deklic razkriva njihovo intimno doživljanje sveta, najstniške seksualnosti in nosečnosti ter njihovo ujetost v svet tradicionalnih vrednot in družbene stvarnosti, v kateri odraščajo in jo kritično motrijo.

»V središče je postavila deklice in v vrsti fiktivnih monologov vsaki od njih dala prostor, da spregovori, da dobi svoj glas. Združene v 'poskusu svobode v majhnem mestu', kot avtorica podnaslovi dramo, razkrivajo okoliščine dogodka in premišljajo o njegovih posledicah. Jasno je, da njihovi narasli trebuhi določajo prihodnost. Ali pač ne? Avtorica svojih protagonistk ne pusti v brezupu. Svobodo iz naslova skuša izbojevati skozi krike, predrzno in provokativno, s humorjem in samoironijo, loteva se boja proti patriarhalni družbi, boja, katerega jasni cilj je osvoboditev telesa, ki je zmožno nositi otroka,« je o besedilu povedala Mojca Madon in ob tem poudarila: »Avtorica ne piše zares o otrocih, ampak o ženskah v nastajanju, kako se vzgajajo mlada dekleta, kako jih oblikuje družba in kako poskušajo uveljaviti neko svojo svobodo v tem malem mestu.« Kot je še dodala, je eden izzivov besedila, da je to pisano za odrasle igralke, liki, ki jih igrajo, pa so še otroci. Mlada dekleta v realnosti nimajo glasu, lahko pa jim ga dajo odrasle igralke.

Woyzeck

V oktobru bo sledila druga premiera sezone, odrska klasika Woyzeck Georga Büchnerja, ki nastaja pod režijsko taktirko Igorja Pisona in v koprodukciji s Slovenskim stalnim gledališčem Trst.

»Vsako sodelovanje je dobrodošlo, kar dokazuje tudi ponovno iskanje umetniških sinergij in gledaliških prepletanj med obema gledališčema. Če ponovim frazo iz osemdesetih let, gre za krepitev enotnega slovenskega kulturnega prostora, zato so taka sodelovanja za nas na zahodnem robu tako zelo pomembna,« je ob vnovičnem sodelovanju gledališč povedal Danijel Malalan, direktor SSG Trst.

Klasično in prelomno odrsko besedilo v središče postavi človeka z družbenega dna, odrinjenega, nemočnega in zatrtega, ki iz anonimnosti stopi šele takrat, ko zagreši umor oziroma prestopi mejo. Nekateri teoretiki so Büchnerjevo besedilo zato poimenovali kot prvo proletarsko tragedijo, saj je avtor v njej kar nekaj let pred Marxom opozoril na vrsto družbenih problemov. Büchnerju drame zaradi prezgodnje smrti žal ni uspelo dokončati. In prav zato je za režiserje vedno znova izziv, kako iz fragmentov rekonstruirati avtorjevo sporočilo oziroma mu dodati svoj režijski podpis.

»Fragmentarnost aktualne družbe je zelo podobna fragmentom, ki jih je Büchner pustil v predalih. Besedilo ni zaključeno, ne vemo, katera je prva scena in ne katera zadnja. Pri delu se tako poslužujemo njegove zapuščine, gre pa za situacijo, ki nagovarja tudi grozljiv čas, ki ga doživljamo in je povezan s strahom in negotovostjo,« je med drugim povedal režiser Igor Pison. »Besedilo s svojo fragmentarno in odprto formo ne kliče samo po zgodbi, ampak se tudi sprašuje, ali je v raztreseni, kruti in pretežno maščevalni družbi še mogoče najti smisel. Tako kot v svetu okrog nas je tudi v tem besedilu v ospredju monolog – mnenje drugega lahko utišamo z nasiljem. Kaj taka družba zapušča prihodnjim generacijam?« Moški del kranjskega ansambla je že sredi vaj v Trstu.

Razodetje

Decembra se obeta tretja premiera sezone, prva slovenska uprizoritev sodobne drame švedskega avtorja Mattiasa Anderssona Razodetje v režiji Ivice Buljana. Razodetje se dotika žgočih družbenih vprašanj in duševnih stisk ljudi v svetu, ki drvi v katastrofo. Gre za enigmatično, a izjemno močno analizo sodobnega časa, v katerem se ljudje, ker so izgubili smisel, zatečejo v skrajni verski fanatizem. V zgodbah treh parov in od Boga ter ljudi zapuščene brezdomke besedilo postopoma razkriva njihove skrhane intimne odnose in zapletena duševna stanja. Vsakemu izmed treh parov je skupen »božji klic«, zato se čutijo poklicani na posebno »misijo«.

»Ta verski fanatizem ni povezan s krščanstvom ali islamom, gre za mikrofanatizme, ki se dogajajo prijateljem, ljudem, ki jih poznamo. Besedilo govori o tem, kako se globalne krize in strah pred apokalipso, ki smo mu izpostavljeni, manifestirajo na intimni način,« poudarja režiser Ivica Buljan. »Živimo v novi dobi. Družina, narod in Bog so se vrnili na Zemljo. Neznano postavi na preizkušnjo tri ljudi, ki verjamejo, da gre za višjo silo. Kaj je res, kaj je resnica? Kako se lahko spopademo s prepričanji drugih ljudi? Je mogoče, da nam želi Bog sporočiti nekaj, česar ne razumemo? Ta distopična drama Mattiasa Anderssona na fascinanten način govori o nas, o naših prepričanjih in vraževerju ter raziskuje korenine fanatizma v nas in naših najbližjih.«

Gospodarji neumnosti

Spomladi bodo 55. Teden slovenske drame odprli s krstno uprizoritvijo novega, po naročilu napisanega besedila Gospodarji neumnosti izpod peresa Jureta Karasa in v režiji Tijane Zinajić.

Tema, ki jo bo na svoj specifični družbenokritično humorni način avtor poudaril tokrat, je večna tema odnosa med gospodarjem in hlapcem. V svojem najnovejšem besedilu se bo spraševal, kdo so naši gospodarji, kaj jim podeljuje moč, da krojijo naše usode, in kakšne medčloveške odnose imamo dandanes v družbi, ki stavi le na individualizem in egoizem. »Besedilo je še v nastajanju, lahko pa rečem, da so odzivi prvih bralcev dobri. Pišem tip besedila, ki mi najbolj ustreza, gre namreč za resen humor, ko ne manjka grozljivih situacij. Lahko bi dejal, da iščem humoristično srž v tragediji,« pojasnjuje avtor besedila Jure Karas, da se tema lepo vključuje v idejo celotne gledališke sezone v Prešernovem gledališču. »Gre za analizo različnih hierarhij, v katere se ljudje vsakič znova spravimo. Vedno se nam uspe postaviti v neko obliko, kjer je jasno, da je nekdo zgoraj, nekdo pa spodaj. Vesel sem, da predstavo delam skupaj s Tijano Zinajić, s katero imava neko skupno ustvarjalno dinamiko.«

Obogaten Teden slovenske drame

V letošnjo redno abonmajsko ponudbo so v Prešernovem gledališču umestili še gostujočo uprizoritev SNG Nova Gorica Pet vrst tišine Shelagh Stephenson v režiji Maše Pelko. Gre za intimno dramo, v kateri se druga za drugo odstirajo tančice nasilja v družini in razgrinja neusmiljenost družbenega in pravnega sistema, ki to nasilje omogoča. Predstava je bila uvrščena v tekmovalni program letošnjega Borštnikovega srečanja.

Že 55. Teden slovenske drame bo tokrat razširjen z novim mednarodnim projektom. »Ko smo pred dvema letoma na Tednu slovenske drame gostili pilotno srečanje za razvoj projekta Dramatika manjših evropskih jezikov, smo upali, da bomo kmalu lahko okrepili mednarodno sodelovanje. Eden vidnejših dogodkov bo potekal že v okviru 55. festivala Teden slovenske drame, ko bomo gostili t. i. showcase predstav iz Španije, Malte, Bolgarije in Kosova s številnimi mednarodnimi gosti. V sodelovanju s programom Ars Radia Slovenija uvajamo še živi izvedbi radijskih iger, nastalih po besedilih z lanskega razpisa za Grumovo nagrado,« je povedal pomočnik direktorja Rok Bozovičar.

Celostno podobo sveže sezone sta tudi tokrat ustvarili akademska slikarka Tina Dobrajc in oblikovalka Ana Bassin.