V ospredje stopa mlada generacija

V Prešernovem gledališču so priprave na 55. Teden slovenske drame, ki se bo tradicionalno začel 27. marca, na svetovni dan gledališča, že v polnem teku. »Festival bo letos precej obsežnejši kot lani in bo trajal kar 17 dni. Program bo svež, drzen, avtorski, hkrati pa zelo reprezentativen, saj zaznava premike, ki se dogajajo v slovenskem gledališču,« je prihajajoči praznik slovenske dramske besede na novinarski konferenci napovedal vršilec dolžnosti direktorja Prešernovega gledališča Rok Bozovičar.

Šestnajstim uprizoritvam v treh festivalskih sekcijah, ki jih je izbrala selektorica 55. Tedna slovenske drame, priznana dramaturginja in teatrologinja Alja Predan, se bodo v okviru projekta Dramatika manjših evropskih jezikov (DoSEL) pridružile še štiri predstave iz tujine. Skupaj bo tako na ogled kar dvajset uprizoritev.

Več kot polovica nevladnih produkcij

Selektorica je v uvodu dejala, da po dveh letih spremljanja gledališke produkcije, nastale po izvirnih slovenskih tekstovnih predlogah ali kot plod avtorskih projektov, lahko potrdi opažanja svojih predhodnikov, da je izvirna domača dramatika vse manj prisotna na slovenskih odrih, vse bolj pa jo nadomeščajo transliterarne prakse.

»Še več, uprizoritve, ki so plod snovalnega procesa, ali tiste, za katere so avtorji performativni navdih našli v enem ali celo v več literarnih nedramskih delih, so neprimerno vznemirljivejše, ambicioznejše, uprizoritveno drznejše in daljnosežno pomembnejše za razvoj uprizoritvene umetnosti pri nas,« je poudarila Alja Predan in dodala, da ni nezanemarljivo, da je polovica uprizoritev, uvrščenih v letošnji tekmovalni in spremljevalni program, nastala v produkciji tako imenovanih nevladnih producentov, kjer so pogoji dela bistveno slabši kot v javnih zavodih in kjer so tako rekoč vsi ustvarjalci in ustvarjalke v prekarnem delovnem razmerju.

V nadaljevanju je Alja Predan navedla nekaj številk. V letu 2024 je nastalo 76 uprizoritev po slovenskih predlogah, leto prej 10 manj, torej se je produkcija povečala za približno 15 odstotkov. V primerjavi z letom 2023 je v letu 2024 v javnih zavodih nastalo približno enako število tovrstnih uprizoritev, a procentualno je to skoraj 10 odstotkov manj glede na povečano celotno produkcijo. Na nevladni sceni pa so se številke letos bistveno povečale, saj kar 60 odstotkov produkcije prihaja od tam, lani 51 odstotkov. Zanimivo je, da razmerje med uprizoritvami po izvirnih dramah in uprizoritvami po transliterarnih praksah ostaja enako lanskemu: približno 25 odstotkov uprizoritev je nastalo po slovenskih dramskih besedilih, približno 75 odstotkov pa kot plod snovalnih ali drugačnih avtorskih procesov.

»To je pot, po kateri hodi sodobno slovensko gledališče, kar seveda ni nič narobe, saj gre za zanimive in kvalitetne produkcije,« ugotavlja odlična poznavalka slovenskega gledališča.

Aktualno in drzno

Festivalski program je razdeljen v tri sklope: tekmovalni in spremljevalni program ter program za mlade. V tekmovalnem programu se bo za festivalske nagrade potegovalo sedem uprizoritev, v spremljevalni program jih je uvrščenih pet, v programu za mlade pa so štiri uprizoritve.

»Tako rekoč vse izbrane uprizoritve obravnavajo ključna vprašanja, ki zadevajo predvsem naš čas in našo družbo: okoljsko in stanovanjsko problematiko, odnos do migracij, revščino kot posledico podivjanega sistema, psihopatologijo oblasti, posledice nesankcioniranih tajkunskih malverzacij, vojne, smrt in ne nazadnje večno tleči, nedokončani projekt sprave. Zunaj te homogene sociološke, antropološke in deloma historične problematike je avtorski projekt, ki se tudi po formatu razlikuje od drugih. V spremljevalni program pa so se zapisale uprizoritve, ki se ukvarjajo bolj s psihološkimi, osebnostnimi, spominskimi temami, ustvarili pa so jih avtorice in avtorji najmlajše generacije,« je k svojemu izboru povedala Alja Predan.

V tekmovalnem programu je sedem predstav: Agmisterij Klemena Kovačiča (AGRFT in Bunker), Boj na požiralniku (Lovro Kuhar - Prežihov Voranc) režiserja Jerneja Lorencija (Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj), Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije Tiborja Hrsa Pandurja v režiji Livije Pandur (SLG Celje), Teci Maša, teci Dragice Potočnjak v režiji Nine Šorak (MGL), Kje mi živimo Ule Talije Pollak in Bora Ravbarja v režiji Bora Ravbarja (SMG in Zavod Melara), Balada o trobenti in oblaku Cirila Kosmača v režiji Žige Hrena (AGRFT in Mini teater) in Jata režiserja Žige Divjaka (SMG).

Spremljevalni program tvorijo predstave: Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa, avtorski projekt po motivih Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla režiserja Luke Marcena (SNG Drama Ljubljana in AGRFT), Krik: Mama Urše Majcen, Katje Markič, Nine Valič, Lare Wolf in Jureta Žavbija v režiji Katje Markič (Gledališče Glej), morska deklica Nine Kuclar Stiković v režiji Jureta Srdinška (Mini teater), avtorski projekt Samo še enkrat gremo spat režiserja Jerneja Potočana (Mini teater in JSKD) in Oko (Ciklon) Doriana Šilca Petka (Zavod Delak). Štiri predstave sledijo še v programu za mlade.

Tudi mednarodno

Tudi letos bogat spremljevalni festivalski program je predstavil Rok Bozovičar. Kot je povedal, bodo nadaljevali začeta in dolgoletna sodelovanja s stanovskimi organizacijami, ki jih bodo dopolnili izpopolnjevalni programi in mednarodno povezovanje. »Tudi letos bomo izvedli kritiško delavnico, tokratna mentorica bo Elena Philipp, kritičarka nemškega portala Nachtkritik, v okviru projekta Dramatika manjših evropskih jezikov pa bomo izvedli transjezikovno delavnico z mednarodno zasedbo ustvarjalcev, ki bodo svojo raziskavo predstavili čez dobro leto na festivalu na Malti,« je poudaril Bozovičar. V razstavne prostore Mestne hiše Kranj bodo v sodelovanju z Gorenjskim muzejem in Slovenskim gledališkim inštitutom pripeljali del razstave Dušan Jovanović: kulturni terorist, ki je ta čas na ogled v Cankarjevem domu. V sodelovanju z Radiem Slovenija bodo v živem radijskem prenosu v Kranju izvedli radijski igri Tjaše Mislej Prva beseda je mama in Brine Jenček Grem greš greva, ki sta bili prepoznani na lanskem natečaju za Grumovo nagrado in nagrado za mlado dramatičarko, prav tako se bodo v Kranju predstavili najmlajši ustvarjalci s svojimi bralnimi uprizoritvami kratkih dramskih besedil, ki vsako leto navdušijo s svojo igrivostjo in energijo.

»V Ljubljano pa se bomo tradicionalno odpravili na Dneve nominirancev, in sicer na Slovenski gledališki inštitut in AGRFT, kjer bo mogoče prisluhniti tudi pogovorom z nominiranci za Grumovo nagrado in nagrado za mladega dramatika. Ne nazadnje pa bomo s pogovorom o trajnostnem gledališču v okviru Sobe za goste v organizaciji mednarodnega centra ITI zasledovali cilje zelenega prehoda v gledališču,« je še dodal Bozovičar.

Med novostmi letošnjega festivala je program mednarodnih predstav v sklopu projekta Dramatika manjših evropskih jezikov (DoSEL). V Kranju bodo s predstavami gostovala štiri gledališča iz tujine s predstavami: Ismail Kadare: Izdajalčeva niša, avtorica dramatizacije Doruntina Basha, režiser Kushtrim Koliqi, produkcija Narodno gledališče Kosova, Priština, Kosovo; Thea Denoljubova: O moj bog, režiser in avtor odrske priredbe Stoyan Radev, produkcija Narodno gledališče Ivana Vazova, Sofija, Bolgarija; André Mangion: Drago, avtor koncepta in režiser Sean Buhagiar, produkcija Teatru Malta, Nacionalna agencija za uprizoritvene umetnosti, Valletta, Malta; in Pere Riera: Hiša Calores, režiser Pere Riera, produkcija Sala Beckett, Barcelona, Španija.

O novem direktorju/-ici

Kako potekajo priprave na festival in siceršnje delo v Prešernovem gledališču ob dejstvu, da je bil po odhodu prejšnjega direktorja Jureta Novaka v Cankarjev dom razpis za novega direktorja/-ico zaključen 11. novembra lani, do izbire in imenovanja pa še ni prišlo, smo vprašali vršilca dolžnosti direktorja Roka Bozovičarja. »Procesi v gledališču potekajo, dejstvo pa je, da še nikoli ni bilo takih obremenitev, kot so letos. Izgubili smo direktorja, kot vršilec dolžnosti trenutno opravljam več funkcij, poleg vodenja gledališča kot pomočnik vodim še priprave na Teden slovenske drame in evropski projekt DoSEL. Obremenitve so velike, ampak nam jih za zdaj s celotno ekipo uspeva izpolnjevati. Drži pa, da situacija dolgoročno ni vzdržna, zato si gledališče čim prej zasluži stabilno vodstvo, da vodilni kader v delo lahko vključi svoje pomočnike,« je odgovoril Rok Bozovičar in ob tem poudaril, da se ta stabilnost počasi začenja krhati. »Zelo hitro zaradi obremenitev postaneš manj pozoren na kaj, kar je pomembno, in lahko zanemariš katerega od vidikov delovanja gledališča. Zdaj smo osredotočeni na festival in na primer težko z istim fokusom razmišljamo o produkciji za naslednje leto in še leto zatem. Seveda pa me sodelavci dnevno sprašujejo, ali je kaj novega na to temo. To je razumljivo, seveda pa ne gre le za njihovo prihodnost, ampak tudi za prihodnost gledališča. Kolektiv je izjemno pripaden in v prvi vrsti zagotovo razmišlja o perspektivi gledališča. Lepo je videti, kako srčni so ... in, ja – občasno tudi zaskrbljeni.« Zato upa, da se ob tem, da so pogovori s kandidati potekali že v decembru, postopek zaključi čim prej. »Ne poznam razlogov, ki bi bili ovira, da ne bi prišlo do sklepa v doglednem času,« je še dodal Bozovičar.

Na vprašanje, kdaj naj bi bilo na sejo sveta Mestne občine Kranj uvrščeno odločanje o novem direktorju/-ici gledališča, so z občine odgovorili: »Na končani razpis za novega direktorja oziroma direktorico Prešernovega gledališča Kranj (PGK) se je prijavilo sedem kandidatk oziroma kandidatov, s katerimi je razpisna komisija že opravila pogovore. Odločitve o izbiri kandidata oziroma kandidatke pa komisija še ni sprejela, saj proces izbire terja natančno preučitev predloženih programov. Šele po tem se bosta o izbiri morala izreči še Svet javnega zavoda PGK in Strokovni svet javnega zavoda PGK. Njuno mnenje sicer ni zavezujoče. Nato sledi imenovanje, o katerem odloča mestni svet MOK. Na katero sejo mestnega sveta bo uvrščena ta točka dnevnega reda, še ni znano.«