V usodo poseže črna žena

Gledališka skupina Kulturnega društva Bohinjska Bela se je po lanskem uspehu muzikala Kekec ponovno lotila ustvarjanja nove glasbeno obarvane predstave, tokrat z zgodovinsko tematiko, ki popelje v čas kmečkih uporov, turških vpadov in skrivnostnih prikazni, ki so burile domišljijo preprostih ljudi. V soboto so tako premierno na oder postavili muzikal Črna žena, v katerem je moči združila skupina več kot tridesetih ljubiteljskih gledališčnikov in glasbenikov. Zgodba temelji na istoimenski zgodovinski povesti, ki jo je po izvirniku Sebastiana Riegerja priredil Hubert Gretnar in jo leta 1964 izdal pri Mohorjevi družbi.

Dogajanje je umeščeno v vasi okoli Bleda, kjer je kmetom v 16. stoletju vladal oskrbnik Blejskega gradu, grof Kreigh. Osrednji lik je kmet France Bregar iz Brd, ki ga usoda iz mirnega družinskega življenja popelje v tuje kraje, kjer se sreča s ciganskimi navadami in se pridruži najemniški vojski za boj proti Turkom. Ob vrnitvi domov sodeluje v blejskem kmečkem uporu, njegovo pot pa zaznamuje preobrat z nepričakovanim prihodom Turkov.

»V Brdih je bila nekoč znamenje bližajoče se nevarnosti bela žena, v muzikalu pa se pojavlja skrivnostna črna žena, ki s svojo prisotnostjo poseže v usodo junakov. Zakaj ravno črna žena? To boste izvedeli ob ogledu predstave,« je o vlogi črne žene dejal režiser muzikala Lojze Ropret. Zgodbo je v scenarij za muzikal predelal Franc Podjed, pri tem pa napisal tudi libreto in glasbo. Njegova glasbena oprema združuje narodne pivske pesmi, uporniške in domoljubne melodije ter avtorske skladbe, ki poudarjajo razliko med gorenjskimi in balkanskimi melosi. Za glasbeno spremljavo skrbi Urban Rozman.

Filmska zasnova

Zgodbo so že pred več kot šestdesetimi leti v dramatizirani obliki uprizorili na odru v Ribnem. Tokrat jo na Bohinjski Beli predstavljajo kot muzikal v skrajšani, a tehnično obogateni različici. Sodobna tehnologija, vključno s slikovno projekcijo krajev dogajanja, dodatno poglablja vizualno doživetje in gledalca še močneje potegne v srednjeveški čas. »Zgodba je zasnovana filmsko, v enem dejanju se preplete niz prizorov, ki skupaj ustvarijo dinamičen in tekoč pripovedni lok, podkrepljen z glasbo, vizualnimi učinki, kostumi in pristnimi igralskimi interpretacijami. Ob tem je bil največji izziv ravno oživiti zgodovinsko obdobje in ga približati sodobnemu občinstvu,« je pojasnil režiser.

»Zgodba ima srečen konec, morda tudi zato, ker je že prvotni avtor razumel, da si ljudje srečo ne le želimo, temveč jo tudi potrebujemo,« pa je razkril Tomaž Bregant, član igralske zasedbe, ki v muzikalu upodablja enega od puntarjev, kmetov in svatov. Poleg teh nastopajo še liki hlapcev, dekel, ciganske plesalke, godec in pevka. Srečamo tudi Bregarjevo ženo Zalko in njunega sina Frančka ter seveda skrivnostno črno ženo.

Muzikal bo ponovno na ogled 22. februarja ter 7. in 23. marca v domu krajanov na Bohinjski Beli. Prav tako bo skupina s predstavo nastopila na Linhartovem gledališkem maratonu v Radovljici 9. maja.