Otroci so na nedavni prireditvi v Tržiču že izdelovali gregorčke, ki jih bodo po Tržiški Bistrici spustili danes, 11. marca, na predvečer gregorjevega. / Foto: Tina Dokl
Otroci so na nedavni prireditvi v Tržiču že izdelovali gregorčke, ki jih bodo po Tržiški Bistrici spustili danes, 11. marca, na predvečer gregorjevega. / Foto: Tina Dokl
Kranj – Gregorjevo praznujemo 12. marca, na god sv. Gregorja, po katerem je praznik dobil ime. Šlo je za svetnika Gregorja Velikega, rojenega okrog leta 540 v Rimu, ki je veljal za resnično velikega papeža in cerkvenega učitelja. Ko je veljal še stari, julijanski koledar, je godoval 21. marca, ki danes velja za prvi pomladni dan. Praznovanje njegovega godu pa se je z uvedbo gregorijanskega koledarja v 16. stoletju preneslo na 12. marec. Prvi spomladanski dan so povezovali z daljšimi dnevi, ki so s seboj prinesli več dnevne svetlobe. Na gregorjevo naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi. Je pa to tudi dan, ko praznujemo slovensko valentinovo, ko se (še) ptički ženijo. Še danes je na praznik vezanih mnogo zanimivih običajev, ki še posebno razveseljujejo najmlajše. V več gorenjskih krajih bodo danes, 11. marca, na predvečer praznika, s spuščanjem barčic oziroma gregorčkov po vodi naznanili prihod pomladi. Tradicija je živa predvsem v Tržiču, Kropi, Kamni Gorici ..., a se ji pridružujejo še v drugih krajih in tudi v gorenjski prestolnici.