Včasih so dnevi prekratki

Pravi, da je glasbeno žilico podedoval po očetu, ki je igral harmoniko in klarinet. Sam je za »frajtonarico« poprijel že kot otrok, klarinet pa je postal njegov zvesti spremljevalec, ko so ga v najstniških letih medse povabili Trgovci. »Takrat so bili še trio. Ker so se želeli razširiti v kvintet, so predlagali, naj postanem klarinetist.« Menili so, da se bo hitro znašel v tej vlogi, se spominja Matija Koritnik. Kasneje je bil član še drugih glasbenih zasedb, med njimi ansambla Oglarji, ki je na festivalu narodnozabavne glasbe na Ptuju prejel več zlatih priznanj, tria Bonsaj, skupine Suha špaga …

Še vedno, že več kot pol življenja, sodeluje z Akademsko folklorno skupino Ozara, s katero se je podal na številne turneje in tako videl dobršen del sveta. Nekaj dni pred svojo 80-letnico se je s Kranjskimi furmani, ki pod okriljem Ozare ohranjajo tradicijo prepevanja ljudskih pesmi, igranja ljudskih viž in koledovanja, vrnil iz Poljske, kjer so na mednarodnem tekmovanju kolednikov osvojili prvo mesto po izboru poslušalcev, strokovna žirija pa jim je namenila nagrado za umetniški vtis. »Ljudsko glasbo imam strašno rad,« je z nami delil navdušenje, ki ga kaže tudi z udejstvovanjem pri Folklori Cerklje – s pevsko skupino Klasje in z godci, ki so si nadeli ime Cerkljanski gavnarji, v paru z ženo Majdo, s katero sta starša treh otrok, pa je postal še plesalec.

V domačem kraju je že od vsega začetka dejaven pri dramski skupini Pod Stražo. »Ko so pred dvajsetimi leti ustanavljali igralsko skupino, sem dejal, da ne bom imel časa, ker imam že kup drugih obveznosti, pa so mi rekli, 'a tako, povsod si lahko, doma pa ne'. In sem pristal,« se je nasmehnil ter dodal, da mu ni žal. Zgodi se sicer, da so dnevi včasih prekratki in da mora izbrati, na katero vajo ali nastop bo šel. »Najbolj nerodno je, če sta isti večer dva dogodka. V tem primeru grem tja, kjer brez mene ne morejo.«

Praznovanje

Na predvečer rojstnega dneva so mu sosedje, kot je dejal, pripravili prijetno presenečenje: pred njegovo hišo so postavili mlaj s podobo klarineta, k dobremu razpoloženju pa so z glasbo prispevali še Kranjski furmani. Člani dramske skupine so za praznovanje poskrbeli v domu krajanov Poženik, kjer so njegovo pot, hobije, ustvarjalni doprinos v lokalnem okolju in širše osvetlili z zgodbo o klarinetistu, igralcu, pevcu, sosedu, prijatelju, humoristu …

Želi si predvsem dobro zdravje, da bi bil lahko še naprej tako aktiven kot do zdaj, pravi. Poleg glasbe je redno, dvakrat tedensko, na njegovem urniku igranje namiznega tenisa. Uživa tudi na smučeh in kolesu. Da bo še lažje premagoval razdalje, so mu domači podarili električno kolo, nam je še zaupal, hvaležen za vsa lepa doživetja.