Visoki jubilej čipkarske šole

Visokemu jubileju so se poklonili tudi z inštalacijo v obliki drevesa, ki jo krasi več kot dvesto klekljanih žirov. / Foto: Tina Dokl

Visoki jubilej čipkarske šole

Na praznovanje stodvajsetletnice Čipkarske šole Žiri so se v šoli že lani začeli pripravljati s projektom Rasti s čipko, praznovanje pa sklenili minuli petek z osrednjo prireditvijo v dvorani DPD Svoboda in nato v Kulturnem središču Stare Žiri, kjer so stalno zbirko o klekljarstvu dopolnili z zapisanimi spomini na šolo in inštalacijo v obliki drevesa s klekljanimi žiri.

Žiri – Čipkarska šola Žiri deluje neprekinjeno od leta 1906. »Mnogim je že pred odprtjem čipkarske šole klekljanje predstavljalo način preživetja. Danes se s klekljanjem preživlja malokdo, a kljub temu čipkarska šola živi in jo vsako leto obiskuje okrog 130 učencev,« je ob obletnici poudarila vodja šole Ana Ahlin Janša. Šola ima po njenem prepričanju za marsikoga tudi simbolni pomen negovanja kulturne tradicije. »Prav zaradi tega starši spodbujajo otroke, da obiskujejo čipkarsko šolo in rastejo s čipko,« verjame Ana Ahlin Janša.

Na prireditvi, na kateri so prikazali bogato zgodovino čipkarske šole in klekljanja v Žireh, so predstavili tudi projekt Rasti s čipko, v okviru katerega so učenci zbirali in zapisovali spomine nekdanjih učencev. Zbrali so okrog dvesto zapisov spominov na odraščanje s čipko, od tega so jih sto dvajset objavili v posebni številki šolskega glasila. »Čeprav gre za osebne izkušnje posameznikov, tvorijo naš kolektivni žirovski spomin,« so poudarili. Vse, ki so z žirovsko čipko odraščali in še vedno radi posežejo po punklju, pa so spodbudili h klekljanju vzorca, ki predstavlja žir, simbol občine. Nastalo je več kot dvesto klekljanih žirov, ki zdaj krasijo inštalacijo v obliki drevesa, s čimer so ponazorili rast – s čipko. Vsaka čipka vsebuje tudi star klekelj, ki je odslužil prvotnemu namenu, nanj pa so zapisali ime izdelovalca čipke.

Čipka določa žirovsko identiteto

Župan Franci Kranjc je v svojem nagovoru na osrednji prireditvi v DPD Svoboda poudaril, da v Žireh klekljajo že več kot 150 let. »Brez slabe vesti lahko rečemo, da smo bili Žirovci gonilna sila te čudovite obrti in umetnosti,« je poudaril župan in dodal, da se je v preteklosti klekljalo za zaslužek in preživetje, danes pa je to umetniška, prostovoljna dejavnost. Da se je klekljanje prenašalo iz roda v rod in se ohranilo do danes, pa so po njegovih besedah zaslužne predane učiteljice v čipkarski šoli, zadnjih dvajset let pa tudi klekljarsko društvo Cvetke. Na visoko obletnico čipkarske šole je ponosen tudi Marijan Žakelj, ravnatelj Osnovne šole Žiri, pod okriljem katere deluje tudi čipkarska šola. »Tako posredujemo zavest o žirovski tradiciji otrokom in vnukom. Čipkarska šola in klekljanje sodita v žirovski prostor, določata našo identiteto.« Čipkarska šola Žiri, je nadaljeval, je bila in je še največkrat tudi prostor druženja, igre, pogovorov, spletanja prijateljstev. »To je obšolska dejavnost, ki se je obdržala najdlje in ima največ vključenih učencev, ki je doživela najmanj kurikularnih prenov in zamenjala najmanj učiteljic.« Prva učiteljica, ki je učila klekljanja v žirovski šoli, je bila Leopoldina Pelhan. Po odhodu iz Žirov jo je nasledila Angelca Jesenko, za katero je vodenje šole prevzela Anda Grošelj, nato pa Marica Albreht, ki ji je nekaj časa pomagala tudi Julijana Gantar. V šolskem letu 1997/98 se je učiteljici Marici Albreht pridružila še Branka Grošelj, ki je šolo vodila do predlani, ko jo je nasledila Ana Ahlin Janša. Danes čipkarsko šolo v Žireh obiskuje 121 otrok.