Foto: Pixabay
V Švici je živel svetovni znani psiholog, psihiater in filozof Carl Gustav Jung. Njegov prispevek k psihologiji je primerljiv z dosežki npr. Nikole Tesle na področju elektrike, Beethovna v glasbi, Kanta v filozofiji, Darwina v biologiji, Einsteina v fiziki … Pred sto leti je bil Jung na začetku viška svoje ustvarjalnosti. Poglejmo, kako je on videl pot do sreče posameznika. Dodajam pa svoja razmišljanja. Vsaka bralka in bralec si bo sam ustvaril mnenje, kje na tej poti je ona/on. Kar je dobro, ojačajmo, kar je slabo, popravimo.
Zdravi odnosi. Moramo si ustvariti zdrave odnose. Živeti brez dobrih odnosov je škodljivo. Moramo poskrbeti, da znamo komunicirati z ljudmi, nič ni narobe, če priznamo, da nam prija, ko nekdo skrbi za nas, vendar smo hkrati tudi mi dolžni skrbeti za nekoga. Vsi vemo, da samota ubija. Sebi naredimo uslugo, ko si izgradimo ljubeče odnose. Še posebej intimne, družinske odnose. Uspešen poslovnež mi je rekel: »Vse je brez pomena, če se v družini prepiramo. Nujno potrebujem ljubeč odnos z ženo. Potem lažje delam in vidim smisel dela.« V zdravih odnosih si gradimo zdravo samopodobo in s svojim delom, obnašanjem, pomagamo drugim graditi zdravo samopodobo. Povezani smo in smo si dolžni pomagati.
Fizično in psihično zdravje sta v celoti povezana. Tako zelo težko si priznamo, da je to praktično eno in isto. Zdravniki pogosto rečejo, da je vzrok naših zdravstvenih težav stres. Poznamo psihosomatske bolezni. Torej bolezni, ki izhajajo iz psihe. Naše telo se neposredno odziva na naše notranje stanje. Sreče ne moremo živeti, če smo bolni. Glavni cilj tako psihologije kot fizičnega počutja je samospoznavanje in stalno izboljševanje samega sebe. Stalno stiskanje v prsih (največkrat tesnoba in strah), močan pritisk v rokah ali v celem zgornjem delu telesa (običajno jeza), pekoča kepa v želodcu (največkrat žalost), cmok v grlu (pogosto, ker želimo zadržati jok), zategnjena in otopela teža v ramenskem obroču (skrbi), hitro bitje srca (skoraj vedno strah) … če to traja leta in leta, močno vpliva na manjšo srečo. Bodimo dobri do sebe in se načrtno lotimo zmanjševanja psihičnih (odnosnih) težav, kjer so na koncu vedno potlačena in neizražena čustva. Enako smo dolžni skrbeti za fizično zdravje (tudi tako, da si zmanjšujemo psihična bremena).
Zavedamo se, da je eno pisati, drugo živeti. Res je pa tudi, da samo jaz sam lahko to storim. Ključni so majhni koraki v daljšem časovnem obdobju. Počasi se daleč pride. Vzemimo si triletno obdobje. Vsak dan nekaj malega naredim za dobre odnose in za zdravje. Za začetek zjutraj lepo pozdravimo moža/ženo, pokličimo hčerko/mamo in ji zaželimo lep dan. Zahvalimo se drug drugemu za Dobro, ki si ga delimo.