Prometna nesreča
V krožišču odvzel prednost vozniku
Fotografija je simbolična. / Foto: Pixabay
Preživeli smo božično-novoletne praznike. Mnogi jih dolgo pričakujejo, pripravljajo različne zabave, po televiziji spremljamo praznovanja na prostem. Večina ljudi jih še vedno praznuje doma. To je čas, ko naj bi se umirili in preživeli več trenutkov z bližnjimi in prijatelji. V teh dneh se pokažejo odnosi doma. Več smo skupaj – bodisi se pogovarjamo in povezujemo ali pa si gremo na živce in komaj čakamo, da se vrnemo v službo. Ni treba, da je tako. Za mnoge ljudi prazniki predstavljajo tudi breme. Samski, ovdoveli ali starejši, ki so osamljeni, to obdobje doživljajo težje.
Kaj lahko storimo za boljše počutje? Vse to je brezplačno in lahko storimo takoj. Potrebujemo le nekaj poguma. Najslabše je, ko ostajamo doma in premlevamo zamere ter se jezimo na ljudi z drugačnim življenjskim slogom.
Naredimo korak proti partnerju. Povabimo ga, da skupaj pogledava, kaj vse dobrega sva doživela v zakonu. Brez obtožb. Spomniva se trenutkov, ko sva si stala ob strani, reševala težave in gradila odnos. Priznajmo tudi lastne napake – kje smo odpovedali, se premalo potrudili ali zamočili. Iskrenost in ranljivost povezujeta, če govorimo o sebi, ne o partnerju. Skupaj si lahko obljubiva majhne novosti za prihodnost, na primer to, da bomo manj kritizirali, več pohvalili ali si vzeli več časa za pogovor.
Naredimo korak tudi proti svojim otrokom, čeprav so že odrasli in živijo svoje življenje. Povabimo jih na kavo, na sprehod ali na sproščen pogovor doma. Pogovorimo se o lepih spominih iz otroštva, o trenutkih, ki smo jih skupaj doživeli in uživali. Lahko jih vprašamo, kaj se jim je zdelo najlepše, kar smo jim dali kot starši, in kaj bi lahko naredili drugače. Ob tem prisluhnimo z odprtim srcem, brez obrambe ali izgovorov. Morda je čas, da priznamo, če smo v preteklosti naredili kakšno napako ali jih nehote prizadeli – saj smo ljudje in nihče ni popoln. Pomembno je, da ne iščemo krivde, temveč gradimo mostove. Skupaj lahko razmislimo, kaj bi si želeli v prihodnjem letu: več skupnega časa, več pogovorov ali zgolj pogostejšo izmenjavo drobnih sporoči. Iskrena želja po povezanosti in pripravljenost, da prisluhnemo, ustvarita prostor za novo bližino, ne glede na to, koliko so otroci stari ali kako daleč živijo.
Kot stari starši se lahko približamo vnukom. Povabimo jih na obisk, igro ali preprost sprehod. Delimo zgodbe iz svojega otroštva, ki jih bodo navdihnile ali jim pomagale bolje razumeti našo življenjsko pot. Če smo jim kdaj namenili premalo pozornosti, imamo zdaj priložnost, da to spremenimo. Gradimo stik na toplini, radovednosti in spoštovanju njihovega sveta. Vnuki so naš most v prihodnost, mi pa zanje neprecenljiv vir ljubezni in modrosti.