Na panoramski cesti na otoku Pašmanu je več postajališč za kolesarje in pohodnike. / Foto: Grega Flajnik

Na panoramski cesti na otoku Pašman je več postajališč za kolesarje in pohodnike. / Foto: Grega Flajnik

Z barko po zadrskih otokih, 2. del

Tretji dan smo se z ladjo odpravili proti otoku Ugljan – v mesto Preko. Ta dan smo želeli kolesariti po otokih Ugljan in Pašman, ki sta si na prvi pogled zelo podobna in sta povezana z mostom pri kraju Ždrelac. Ugljan je bolj gosto poseljen in turistično razvit. Njegova večja naselja, kot so Preko, Ugljan in zlasti ribiško mestece Kali, ponujajo številne apartmaje, restavracije in dobro infrastrukturo. Na Pašmanu, ki je sicer večji, je več zelenja in miru, zato je bolj priljubljena destinacija za tiste, ki si želijo mirnega oddiha v naravi. Tudi po naravnih lepotah se otoka razlikujeta. Medtem ko Ugljan ponuja prijetne mestne plaže in razgledne točke, kot je Fortica nad Prekom, Pašman navduši z bolj divjo obalo in samotnimi zalivi. Na njem stoji tudi samostan Ćokovac, eden redkih še delujoči benediktinskih samostanov na Hrvaškem. Mi smo najprej skupaj kolesarili po otoku Ugljan, si ogledali cerkev Marije Snežne in pot nadaljevali do mesta Neviđane. Tam smo se razdelili v dve skupini: ena skupina kolesarjev se je vrnila proti Kukljici, kjer je čakala ladja, druga skupina je kolesarila naprej do mesta Tkon, zadnjega mesta na otoku Pašman. Tu se je tudi ta skupina razdelila na dva dela. Del kolesarjev se je odpeljal nazaj po glavni cesti, druga skupina pa je čez vrh otoka Pašman nadaljevala po razgledni makadamski poti. Hoteli smo namreč doživeti čudovit razgled z razgledne točke Veliki Bokolj, od koder se vidijo Kornati. Makadamska pot je sicer lepo označena, vendar pa na nekaterih delih, predvsem na klancih, precej razrita. Zato smo morali predvsem na spustih zelo paziti, da se ne bi zgodila kakšna nesreča. Prespali smo v mestu Kukljica in se od tam naslednji dan pod mostom Ždrelac odpravili na Dugi otok v mesto Sali. Od tam smo kolesarili v naravni park Telašćica, ki leži na jugovzhodnem delu otoka in velja za enega najlepših naravnih zalivov na Jadranu. Območje je znano po slikovitih pečinah, ki se dvigajo tudi do 160 metrov nad morjem, in po slanem jezeru Mir, ki leži tik ob obali. Park vključuje razgiban arhipelag z bogatim rastlinskim in živalskim svetom, podvodnimi travniki ter arheološkimi najdišči. Zaradi izjemne naravne lepote, miru in biotske raznolikosti je priljubljena destinacija za jadralce, pohodnike in ljubitelje narave. Po ogledu smo v precejšnji vročini potiskali pedale v klanec in po glavni cesti nadaljevali pot proti naselju Luka, kjer smo prenočili. Ta večer smo organizirali tekmovanje v prstometu.

Četrti dan smo s kolesi obiskali severni del otoka, se odpeljali do svetilnika v naselju Veli Rat in nato še do mesta Božava, kjer smo se ponovno vkrcali na ladjo. Od tu smo se z barko odpeljali do mesta Karlobag. Zvečer je bila napovedana močna burja, ki bi nam naslednji dan onemogočila mirno plovbo nazaj v Karlobag. Doživeli smo spremembo vremena v slogu »zatišje pred nevihto«, saj je bilo ob osmih zvečer morje povsem mirno, ob devetih pa že močno razburkano, saj je veter z Velebita pihal z vso močjo. A tudi ta večer je v naši skupini vladala dobra energija, tako kot vsak večer smo peli, plesali in igrali družabne igre. Zaključili smo še en čudovit kolesarski izlet.