Za luno

»Glej, kako blizu je danes luna. Hitro steci po lestev, da jo prisloniva nanjo in zlezeva gor,« je pred dnevi navsezgodaj modrovala dvojica na strehi stolpnice. »Že hitim!« Ampak ko se je slednji po četrt ure z lestvijo iz kleti vrnil po dolgih stopnicah trinajst nadstropij višje – le zakaj se je prav tega dne pokvarilo dvigalo –, je velika rumena krogla že odšla naprej in ni bilo nič z njenim osvajanjem. Nanjo bosta spet lahko zlezla zarana 16. decembra. Seveda če bosta le dovolj za luno, kot se zdi pisec teh vrstic.