Za rojstni dan še lovsko priznanje

Branko Galjot, rojen konec leta 1939 v Kranju, je diplomiral na Fakulteti za gozdarstvo v Ljubljani. V vrste zelene bratovščine je vstopil leta 1962. Najprej je bil redno zaposlen na Gozdnem gospodarstvu v Kranju, nato pa nekaj časa tudi na Lovski zvezi Slovenije. Od leta 1974 in vse do upokojitve pa je opravljal funkcijo tajnika v Zvezi lovskih družin Gorenjske v Kranju.

Franci Ekar, ki nas je tudi povabil na podelitev zlate plakete slavljencu ob njegovem 85. rojstnem dnevu: »Ob tem častitljivem življenjskem jubileju Braneta Galjota lahko z gotovostjo trdimo, da je primer naravovarstvene osebnosti, ki je v največji meri združevala teorijo in prakso.« Dodal je, da je to pozitivno naravnanost prevzel od najbolj znamenite gorenjske gozdarske in lovske avtoritete, inženirja Miloša Keliha, pa tudi od drugih gozdarsko-lovskih strokovnjakov, ki so z vso skrbnostjo in strokovnostjo skrbeli za uravnoteženo stanje v naravi, gozdu in med prostoživečo divjadjo.

Verjetno eden najpomembnejših dosežkov Branka Galjota je zbirka in zapis Kronika gorenjskega lovstva za obdobje od leta 1946 do 1997. »Branko je poskrbel, da so se dragocena kronološka lovska gradiva arhivirala pri Kelihu, legalizirala in zapisala v gorenjsko povojno zgodovino lovstva. To odkritje in pisanje lovske kronike je opogumilo zvezo, da je nastala edicija, zbornik Zveze lovskih družin Gorenjske, izdana leta 1998 pod imenom Naših petdeset let. V tej ediciji so vsebinsko in delovno zajete vse lovske družine Gorenjske – 28 lovskih družin. Koordinacija, zbiranje gradiv in lektoriranje so bili njegova glavna skrb in zadolžitev,« je povedal Ekar.

V letu 1974 je Branko Galjot podpisal Karavanški sporazum o gojitvi dvodomne jelenjadi ter bil vseskozi koordinator in skrbnik sporazuma na slovenski strani, smo izvedeli. Ko je leta 1994 na Skutinem ledeniku prvič potekalo slovensko lovsko smučarsko tekmovanje v veleslalomu, je bil zelo angažiran, ukvarjal se je z administrativno, animacijsko in koordinacijsko podporo tekmovanju. Dve leti kasneje, je dalje slavljenčeve dosežke opisal Franci Ekar, je v Kranju potekala mednarodna razstava Narava, divjad, lovstvo, ki se je razprostirala na skoraj deset tisoč kvadratnih metrih. »Čeprav je bila v organizaciji Zveze lovskih družin Gorenjske, sta bili Galjotova skrbnost in aktivnost pri izvedbi tega zgodovinskega projekta izjemni, saj je bil izpeljan brezhibno in bil odmeven tako doma kot v tujini.«

Kar je Branko Galjot deloval v zvezi Gorenjske, je tudi ves čas skrbel za nova usposabljanja in izobraževanja lovcev ter za obvezne obnove znanj. »V tem času je bila zveza lahko zgled, kako kakovostno so potekali programi in izpiti za nove lovce in lovske čuvaje,« je še poudaril naš sogovornik, ki je slavljencu za konec zaželel: »Branetu ob tem jubileju lahko samo čestitamo in se mu zahvalimo za njegovo predano delo za obstoj in razvoj našega lovstva. Srečno in še naprej dober pogled!«