Radovljica – Znan je po poudarku na starejši glasbi, a v svoje sporede že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih.
Letos bo tako v Radovljiški graščini zazvenela glasba od renesančnih šansonov do samospevov Ravela in Fauréja, poleg tega pa tudi dhrupad, ki velja za najstarejšo tradicijo indijske klasične glasbe; dva koncerta bosta v nedavno obnovljeni gotski cerkvi sv. Petra v Radovljici, en koncert pa v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem, ki slovi po izvrstnih orglah Orglarstva Močnik, podobnih tistim, kakršne je poznal Johann Sebastian Bach.
Na otvoritvenem koncertu so v zasedbi z godali, brenkali in pozavno zazvenele sonate in »simfonije«, ki so jih sredi 17. stoletja izvajali v Bruslju. Sledil je oratorij o mučeniški smrti sv. Janeza Krstnika Alessandra Stradelle s petimi solisti in Festivalskim baročnim orkestrom, ki je nastal ob predlanskem štiridesetem jubileju.
V Baročni dvorani Radovljiške graščine je drevi na sporedu koncert z naslovom Klavikord v obdobju rokokoja, na katerem se bo z deli Bacha, Mozarta in drugih predstavil nizozemski umetnik Menno van Delft. Jutri, v sredo, sledi koncert klasične indijske glasbe dhrupad, ki ima svoje korenine v Vedah, velja za najstarejšo obliko severnoindijske klasične glasbe. V petek je na sporedu koncert z naslovom Večer pri Marcelu Proustu, na katerem bodo tenorist Nicholas Mulroy, pianist Alisdair Hogarth in igralec Zvone Hribar poustvarjali dela Hahna, Fauréja, Schumanna, Debussyja in Ravela. V nedeljo bo ansambel Ad Fontes z gostoma iz Slovaške izvajal plese slovaških potujočih godcev, ki so se ohranili v rokopisni zbirki iz 18. stoletja, je dogajanje prvega tedna festivala na kratko povzel umetniški vodja Domen Marinčič.
»Radovljiški festivalski večeri že več kot štiri desetletja z vrhunsko pripravljenimi sporedi navdušujejo vedno zahtevnejše in številnejše občinstvo glasbenih navdušencev,« ugotavlja Marija Kolar, predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe in vse od ustanovitve gonilna sila festivala.
»Da Festival Radovljica izstopa med slovenskimi glasbenimi dogodki in se uvršča ob bok primerljivim vrhunskim glasbenim festivalom tudi v evropskem prostoru, je predvsem zasluga našega umetniškega vodje Domna Marinčiča, s katerim smo v 18 letih predanega sodelovanja doslej lahko doživeli že 170 premišljenih sporedov, ki so vsakič znova presenetili in ponudili nova glasbena obzorja,« je poudarila.