Začetek kot v filmu

Hotel Montenegro je bil za aprilski čas kar poln, zapomnila pa si ga bom verjetno tudi po tem, da sta na nekaj metrov oddaljeni plaži dva fanta že vestno pobirala denar za ležalke. Cene v bližnjem lokalu so bile sezonske: za tri limonade in espresso je naneslo skoraj 15 evrov. Verjetno je striček pri sosednji mizi pil pivo po ceni za domačine, saj je bil tam, kadarkoli si šel mimo lokala. Dobra plat je bil nasmejan in prijazen natakar. Kasneje je povedal, da je Ukrajinec in da je tam tudi kar nekaj Rusov. Iz njegove polomljene srbščine oziroma črnogorščine smo razbrali, da se seveda ne marajo, a tolerirajo eden drugega.

Tretji dan BAM.Bi Dalmacija Toura je sledila etapa Ulcinj–Virpazar–Petrovac na moru–Budva. Najbolj zagnani so tik pred zaključkom etape odkolesarili še do znamenitega Svetega Štefana. Obisk in ogled mesta Budva pa je bil organiziran zvečer.

Start druge etape je bil v slikoviti in kar malo skrivnostni okolici Donjega Štoja na eni od plaž ali pa vhoda na več plaž, kjer smo lahko v miru parkirali kombije in so se kolesarji odpravili na novo dnevno dogodivščino. Za nekaj minut sem imela občutek, da smo na prizorišču, kjer snema Emir Kusturica, ali pa se bo od nekod pojavil Guy Ritchie s svojimi režiserskimi zamislimi, lahko pa se bodo zdaj zdaj izza vogala pripeljali kakšni hipijevski ljubitelji kajtanja.

Omenjena kolesarska etapa je v preteklosti že bila del BAM.Bi Dalmacija Toura, njeno bistvo pa je, da poteka po panoramski cesti ob Skadrskem jezeru. Dolžina razmeroma zahtevne etape je bila 113 kilometrov z okoli dva tisoč višinskimi metri.

V preteklosti sem jo že doživela – sicer s sovoznikovega sedeža, a kolikor se spomnim, je takrat deževalo, panoramski razgledi so bili bolj kot ne zaviti v sivino, cesta je bila (dobesedno) »pobuškana«, polna lukenj. Kolesarji so stali ob cesti praktično na vsakem ovinku, na koncu je bilo uničenih zračnic za veliko vrečko.

Tokrat je bilo vreme lepo, razgledi izjemni, cesta pa je, kot je bilo videti, na novo asfaltirana ali na določenih odsekih popravljena. Družbo so nam delali tudi nikogaršnji osli, lastnik lokala ob panoramski cesti (Ostros) je turistom med drugim prodajal tudi vino iz najbližjega kraja, liter medu pa ponujal za kar dvajset evrov. Omislil si je tudi nekaj glamping hišic za turiste, a največji vtis je name naredilo stranišče: na zunaj je bilo vse skupaj videti kot navadna hiška iz zidakov in cementa, notranjost pa je malce spominjala na prizor, ko Alica pade v zajčjo luknjo in se ji odpre popolnoma nov svet: pisane ploščice, neuspel poskus ujemanja toaletne školjke z njenim pokrovom, slika na steni, romantično okno in za piko na i je okensko polico krasila celo živa lončnica.

(Se nadaljuje)