Zapostavljena gora

Dolkova špica, razklana gora v neposredni soseščini Škrlatice, je rahlo zapostavljena ravno zaradi svoje lege. Vrh navduši z lepim razgledom v samo osrčje najvišjih pri nas. Nanjo vodita dve markirani poti, ena z vzhodne, druga z zahodne strani. Mi se bomo danes gore lotili z vršiške strani in sestopili v Vrata. Pa pojdimo čez Kriško steno na Dolkovo špico.

Zapeljemo se proti Vršiču, kjer malce pred tretjo serpentino na levi strani cestišča parkiramo. Markirana pot se spušča skozi gozd, nato se položi in nas pripelje do struge Pišnice. Ko prečimo strugo, smo na prostranem travniku planine V Klinu. Na naši levi strani je spominski park Mali Tamar. Predlagam, da vzpona ne nadaljujemo po razmeroma strmi cesti, ampak sledimo markacijam desno, ki nas v lepem vzponu pripeljejo do Koče v Krnici. Od koče nadaljujemo v smeri Kriške stene oz. Križa. Na začetku je vzpon zložen, nato postaja vse strmejši. Kmalu dosežemo grušč iz hudourniških grap. Tukaj previdno glede markacij, v pomoč so tudi možici. Med zadnjimi metri gozdne meje se strmo povzpnemo do prvih melišč pod orjaškimi ostenji okoliških gora in pod Kriško steno. Pot zavije rahlo v levo in nas vodi do vstopa v steno. Nadenemo si čelado, samovarovanje nam v steni ne bo pomagalo, ker jeklenice skorajda ni. Pot je speljana po naravnih prehodih, varovala so skopo odmerjena, pa še to so večinoma klini. Nekaj jeklenice je tik pod vrhom. Preko celotne stene moramo biti izjemno previdni, saj je pot zagruščena, zato pazimo na zdrs in bodimo pozorni, da ne bomo prožili kamenja. Vzpon čez Kriško steno ni mačji kašelj! Ko dosežemo vrh stene, sledimo markacijam, ki nas pripelje do vezne poti proti bivaku IV. In proti Kriškim podom. Podom sledimo v levo, izgubimo okoli sto višinskih metrov. Pozorni smo na smerokaze. Na skali opazimo oznako Škrlatica levo. Zavijemo levo. Pot poteka nekaj časa skoraj vodoravno, saj preči pobočja pod Gubnim in Dovškim Gamsovcem. Vmes so deli poti, ki so rahlo izpostavljeni, in potrebna je pazljivost. Ko pridemo pred zagruščeno pobočje, se nam na levi strani odpre pogled na Prisank, Mangart, Bavški Grintavec in Jalovec. Sledi strm vzpon po gruščnatem svetu proti Rdeči škrbini, znameniti zelo zahtevni škrbini med Dolkovo špico in Rogljico. Potrebna je previdnost, da ne pride do zdrsa.

Ko dosežemo podrto Rdečo škrbino, se usmerimo desno. Do vrha Dolkove špice potrebujemo še 15 minut. Pot poteka skoraj po grebenu, ponekod po njegovi levi ali desni strani. Ko mislimo, da smo že na vrhu, pa ga zagledamo še malce naprej.

Vrh, kjer je tudi žig, navduši z razgledom v samo nedrje najvišjih v Sloveniji: Rjavina, Vrbanove špice, Cmir, Triglav, Stenar, Dovški Gamsovec, Prisank, Mangart, Jalovec, Bavški Grintovec, v daljavi zahodni Julijci, v neposredni bližini pa kraljica Škrlatica. Z vrha sestopimo po markirani poti do Bivaka IV in od tam v dolino Vrata.

Lahko sestopimo tudi čez Rdečo škrbino, ki pa je videti vse prej kot prijazna. Če kljub vsemu sestopimo po njej, nadaljujemo skozi Zadnji in Spodnji Dolek do Bivaka IV in od tam sestopimo v dolino Vrata.

Nadmorska višina: 2591 m
Višinska razlika: 1650 m
Trajanje: okoli 10 ur
Zahtevnost: 5 / 5