Zelišča

Čas poletnega solsticija je čas nabiranja zdravilnih zelišč, ki rastejo po hribih. Vsako leto jih nabiram, sušim, pripravljam čajne mešanice. Govorim v ednini, ker veselja do teh opravil žal nisem uspela prenesti na nobenega od otrok. Vsi se upirajo in nič ne pomaga, to lahko delam sama. Edino, kar se Janez z veseljem ponudi, je prevoz. On pravi: »Lahko te peljem, kamor hočeš, teh opravil pač jaz ne bom delal. Ne morem.« Kaj mi potem preostane drugega, kot da se podam na planine in nabiram, kar pač poznam. Meni je to nadvse ljubo opravilo. Takole v začetku julija je že pozni čas za nabiranje zelišč, materine dušice in ranjaka. Tokrat sem nabirala ti dve zelišči. Materina dušica (Tymus serpyillum), ljudje ji rečejo tudi duša, babja dušica, bukvica, dušek, mačešica, materinka, materna dušica, materin dušek, poljska materina dušica, poljski timijan, popovec, preprišč, prežilka. Uživanje rastline nam lahko pomiri kašelj, blaži krče, pomaga pri izkašljevanju, topi sluz v pljučih, pomaga pri vnetju grla, izloča vodo iz telesa, pomaga pri nekaterih težavah z želodcem in črevesjem, razkužuje, zdravi kožne bolezni in akne, pomaga pri bolečinah v mišicah, pomaga pri parazitih, utrujenosti, depresiji, anksioznosti, glavobolu, težavah z ledvicami, stresu, pomaga pri glivicah na nohtih. Vse to piše na spletu, človek bi pomislil, saj to je čudežno zdravilo. Jaz jo uporabim le kot mešanico v domačem čaju običajno ob prehladu oziroma pomaga pri težkem dihanju. Ko se v začetku maja podamo na morje, tam že cveti. Običajno je tam ne naberem, vedno čakam konec junija, ko se ponjo odpravimo v gore. Na gorskem travniku raste pri tleh in v šopih, tako jo razmeroma hitro naberemo. Ko nabiram gorske rože, se kar uležem na planinsko trato in prisluhnem brenčanju čebel in pticam. Gledam gor v nebo in si mislim, kako je to lepo. Meni in nikomur drugemu. Pač te veščine niso usvojili. Poleg materine dušice občudujem tudi drugo cvetje. Pokončno se iz planinske trate dviga kranjska lilija, pa rododendron, svišč, bele ivanjščice in rumeni ranjak. Na koncu sem se odločila nabrati še ranjak, ki ima sladek okus. Pljučnik je že posušen, prav tako bezeg. Na vrtu bom nabrala še žajbelj, meto in meliso. Za lepši izgled bom dodala še vrtnice. Doma so še maline. Liste maline bi tudi lahko pripravila za čajno mešanico in to je vse, kar imam in znam nabrati. Še eno sem pozabila: lakota je rumenkaste barve in je tudi sladkega okusa, rman je za ženske težave, hribska resa prav tako in to je tudi vse, kar poznam in nabiram. Lepo mi je sušiti rastline in jih shranjevati v steklenih kozarcih. Otroci kuhajo čaj le, če zelišča pripravim v filter vrečke za čaj. Edino tako se porabi vse, kar čez poletje naberem in posušim.