Zgodbe med sliko in besedo

Konec tedna je nakupovalni center Supernova Kranj (nekdanja Qlandia) gostil zanimiv dogodek, ki pa ni bil primeren samo za otroke, temveč je v svojo družbo privabil tudi marsikaterega odraslega – morda le naključnega obiskovalca centra ali pa se je ta oglasil prav z namenom. Supernova Kranj je namreč gostila kamišibaj.

Ena od razlag pravi, da je kamišibaj japonska oblika pripovedovanja zgodb, ki vključuje uporabo lesenega gledališča. Ustvarjalci zgodbe uporabljajo ilustracije, ki jih prikazujejo v okencu, medtem ko pripovedujejo zgodbo. Na zametke te umetniške forme naletimo že daleč v preteklosti, pri budističnih menihih, ki so ob slikah na svitkih pripovedovali zgodbe. Izvemo, da je pred izumom televizije kamišibaj pomenil najbolj razširjen način širjenja vsakršnih zgodb med ljudi. Odkar je to nalogo prevzel ekran vseh možnih pojavnih oblik, je postal nič manj kot umetnost, ki je iz Japonske našla poti na vse konce sveta. Slovencem sta ga pred dobrim desetletjem predstavila vsestranska umetnika in strokovnjaka Jelena Sitar in Igor Cvetko, ki sta v kamišibaju prepoznala umetniške potenciale, ki so osvojili mnoga srca.

Kamišibaj je tako že zdavnaj prerasel uporabo v pedagoškem procesu, saj prenese pravljice vseh vrst, resne zgodbe in humorne anekdote, poezijo, šalo, uganko ali legendo. S preprostostjo butaja, lesenega odra, ki je kot okno ali neke vrste ekran za ilustracije, navadno v velikosti A3, s kamišibajkarjem, prisotnim v trenutku, z besedo, primesmi igre, mimiko in čustvi, ne nazadnje pa z intimno bližino občinstva, ki ga posrka nekajminutna pripoved, oblikuje vedno unikatno predstavo. In zato kamišibaj raste, raste skupnost ljubiteljev in tudi izvajalcev, ki se razvijajo, in tako je vse več avtorskih kamišibajev.

Vsako leto poteka več velikih festivalov kamišibaja, med drugim tudi največji evropski mednarodni festival Beli delfin v Piranu, festival narečnega kamišibaja v Štanjelu in državno srečanje, ki ga je letos gostila Gorica. Tudi Kranj se lahko pohvali s tradicionalnim festivalom Kamišifest, ki je bil lani že deseti po vrsti. Po Sloveniji se zadnje čase kar vrstijo kamišibajski dogodki in tokrat so se v trgovskem centru občinstvu predstavile tri članice društva Kamišibaj Slovenije, gorenjske kamišibajkarke: letos odmevno nagrajena Dragica Ropret Žumer, Kristina Lindav ter Joža Žuna. Njihove in ljudske, znane zgodbe in pesmi so ponovno oživele z njihovo pomočjo; ob zgodbi, kakšno rojstnodnevno torto in kje so si zamislile muhe enodnevnice, pa se je nasmejalo tudi odraslo občinstvo.