Zgodovina Slovenije na drugačen način

Šenčur – Avtor maket in dioram, s katerimi Muzej Šenčur začenja novo poglavje, je Igor Grabnar iz Kamnika, po izobrazbi strojni tehnik, a se je povsem posvetil svojemu konjičku. Prvo maketo je izdelal, ko je bil star okoli 18 let, in sicer na temo železnice. Koliko jih je ustvaril do danes, težko reče; veliko maket je podrl, ker mu niso bile všeč. »Običajno je bilo to takrat, ko niso imele zgodbe. Pri maketi je namreč najpomembnejša zgodba. Včasih je ključna tudi scenografija,« je pojasnil ob odprtju razstave Slovenija v malem. Glede na to, da ga privlači (tudi) zgodovina, se je pred nekaj več kot desetimi leti odločil poustvariti pomembne dogodke oziroma mejnike v slovenskem prostoru.

V sodelovanju s strokovnjaki in poznavalci

Diorama koliščarjev v naselbini Stare gmajne na Verdu pri Vrhniki, ki je nastajala skoraj eno leto, prikazuje naseljene in zapuščene kolibe, ostanke teh prebivališč, drevake, s katerim so se vozili po jezeru, cesto iz brun in najpomembnejše odkritje – najstarejše kolo na svetu z osjo, ki so ga leta 2002 našli arheologi, med njimi dr. Anton Velušček, s katerim je Grabnar tudi sodeloval pri ustvarjanju koliščarske makete. »Ujeli smo trenutek izpred 5.200 let. Bistvo diorame je namreč, da prikaže življenje v nekem trenutku. To je v bistvu fotografija, vendar v tridimenzionalni obliki,« je pojasnil arheolog in predstojnik Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Kot je dodal, Grabnar s svojo ekipo pri tovrstnih, vedno bolj priljubljenih prikazih pri nas orje ledino.

Pri izdelavi makete koncentracijskega taborišča Ljubelj – Opomina človeštvu se je oprl na gradivo, ki sta ga zbrala Janko Tišler in Jože Romšak. Bolnišnico Franja je obiskal trikrat, da je vse preslikal, premeril in si natančno ogledal, s podatki pa mu je pri nastajanju makete, poimenoval jo je Spomenik humanosti, pomagala tudi Milojka Magajne iz Cerkljanskega muzeja. Solkanski most, ki je z osrednjim lokom s svetlobno odprtino 85 metrov največji kamniti most na svetu, je Igorju Grabnarju približal inženir Gorazd Humar; med drugim mu je priskrbel originalne načrte iz obdobja Avstro-Ogrske. »Moram reči, da je maketa izredno natančno narejena,« je poznavalec mostov izrekel priznanje za opravljeno delo. »V lok je vgrajenih 4533 kamnitih blokov, vsak je imel svojo številko in točno določeno mesto, najbolj impresivno pa je, da so lok zgradili v le 18 delovnih dneh,« je Humar spregovoril o tehničnem in gradbenem podvigu iz začetka 20. stoletja. Ena od posebnosti mostu, ki so ga odprli leta 1906, deset let kasneje, med šesto soško bitko, pa je bil porušen, je bila tudi prvotna ograja. Gre za secesijsko litoželezno ograjo znamenitega dunajskega arhitekta Otta Wagnerja, po besedah Humarja edino tega tipa, ki je bila postavljena izven Dunaja. Za razstavo oziroma maketo mostu je trenutno še v izdelavi, je povedal Grabnar, ki se je pri izbiri in preučevanju pomembnih zgodovinskih dogodkov povezal še z nekaterimi drugimi strokovnjaki in poznavalci, hvaležen pa je tudi za pomoč kolegov maketarjev, Andreja Beranka, Avgusta Starovašnika, Tjaše Mrhar, Dragice Markun in drugih. »V makete je vloženih petdeset tisoč ur. Če bi jih izdelovala ena oseba, bi to pomenilo 24 let dela,« ocenjuje.

Dodana vrednost

V šenčurski muzej je umestil več kot dvajset maket in dioram, poleg že omenjenih med drugim tudi prikaz življenja mamutov v Nevljah pri Kamniku pred 22.000 leti, postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, razglasitve samostojnosti Slovenije 26. junija 1991 pred parlamentom v Ljubljani – maketa je nastala ob 30-letnici samostojnosti Slovenije –, simbolično je zaznamoval dvanajsto soško bitko, znano tudi kot čudež pri Kobaridu, ključne dogodke med prvo in drugo svetovno vojno ter v povojnem obdobju, izdelal je maketi, posvečeni Ivanu Cankarju in Francetu Prešernu ...

Razstava Slovenija v malem, ki bo redno na ogled ob sobotah – prvič jutri –, za skupine pa po dogovoru, je nastala na pobudo Občine Šenčur. Po besedah župana Cirila Kozjeka so na Grabnarjevo delo postali pozorni na razstavi nekaterih maket v Hiši čez cesto na Miljah. Ocenili so, da bi makete lahko poživile občinski muzej, odprt pred dobrimi dvajsetimi leti. »Mislim, da bodo zanimive za vse generacije, še posebno za mlade, ki bodo lahko pridobivali znanje na nekoliko drugačen način, predstavljajo pa tudi dodano vrednost v naši turistični ponudbi.« Skrita želja je, je dejal župan, da bi Grabnar naredil tudi maketo Šenčurja ali vsaj središča, saj se bo njegova podoba v prihodnje spremenila.

Kot je povedal vodja muzejskega programa Bine Logar, prav tako velik ljubitelj miniatur, že vrsto let vodja maketarskih delavnic in krožkov po šolah, so v načrtu popestritve razstave z gostujočimi projekti. Z avtorjem maket in kustosom razstave želita zlasti med mladimi spodbujati in razvijati ustvarjalnost, fino motoriko, tehnične hobije, obenem pa predstaviti zgodovino Slovenije na drugačen, interaktiven način, z izvajanjem kreativnih in tehničnih delavnic.

»Maketarstvo je eden boljših načinov preživljanja prostega časa,« je njuno razmišljanje pozdravila psihologinja in svetovalna delavka na Osnovni šoli Šenčur Mateja Potočnik Poljanšek. Kot je pojasnila, razvija obe možganski hemisferi – intuicijo, hkrati pa natančnost, predvidevanje, sledenje načrtom, zmožnost upravljanja s časom ... Verjame tudi, da muzej s svojo vsebino lahko dopolni šolski program in postane prostor za medgeneracijsko sodelovanje.