Naslovnica stripovske izdaje Strip preobrazbe: kratke zgodbe v stripu, ki je prejela zlatirepca za najboljši strip (in sorodno sekvenčno umetnost) za odrasle leta 2024 / Foto: Stripburger
Zlatirepec za Strip preobrazbe
Na 11. Festivalu stripa Tinta so podelili nagrade zlatirepec za najboljše domače stripe in sorodna sekvenčna dela ter zlatirepca Sophie Castille Award za najboljši prevod stripov in sorodnih sekvenčnih del 2024. Med nagrajenimi je tudi stripovska knjiga Strip preobrazbe, pri kateri je sodelovalo več Gorenjcev.
Minuli konec tedna so na tradicionalnem, že 11. Festivalu stripa Tinta v Kinu Šiška v Ljubljani podelili letošnje zlatirepce. Nagrade podarjajo Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa, fundacija Sophie Castille Award in Zavod Stripolis.
Letos se je v naboru novih stripov, izdanih v enem letu, od 1. julija 2023 do 30. junija 2024, znašlo skupno 96 stripov. Največ, 54, med prevodi stripov in sorodnih sekvenčnih del za otroke in mlade, najmanj, zgolj sedem, med domačimi stripi za odrasle.
Stripe je ocenjevala strokovna žirija v sestavi Milanka Fabjančič, Bojan Albahari in Milan Erič. Zlatirepec za najboljši strip (in sorodno sekvenčno umetnost) za odrasle leta 2024 je pripadel stripovski ediciji Strip preobrazbe: kratke zgodbe v stripu, ki je izšel v založništvu Stripforuma. »Zajeten zvezek z naslovom Strip preobrazbe je razveseljivo sodelovanje slovenskih piscev literature in avtorjev stripov, ki so v različni kombinatoriki sodelovanj ustvarili pestre in slogovno raznolike stripovske zgodbe različnih žanrov: od humornih kratkih domislic, družbeno angažiranih pripovedi, sarkastičnih grozljivk do distopično-poetičnih fantazij in še več. Literarna in likovno-slogovna različnost bralcu razpira nianse družbene stvarnosti, ki se zrcalijo tako v načinu literarnih besedil in poantah kot tudi v grafičnem izrazu posameznih avtorjev, ki v najrazličnejših likovnih govoricah v klasični stripovski črno-beli tehniki zgodbam vdahnejo vizualno avtorstvo. Ta stripovski omnibus nas pelje novim stripovskim avanturam v naročje,« je zapisano v obrazložitvi.
Gre za enajst izbranih kratkih zgodb, ki so jih prepoznavni slovenski literati v različnih zbirkah in revijah objavili v zadnjih 15 letih, v stripih pa jih predstavlja enajsterica stripovskih ustvarjalcev. Kar nekaj jih je gorenjskih korenin, med njimi Marko Kociper, Martin Ramoveš, Iztok Sitar in Andrej Štular, tu pa so še Jakob Klemenčič, Matej Kocjan - Koco, Tanja Komadina, Igor Šinkovec, Primož Krašna, Gašper Rus in Matej Stupica.
Podelili so tudi nagrado zlatirepec za najboljši strip (in sorodno sekvenčno umetnost) za otroke in mlade leta 2024. Za strip Mala Mara (Založništvo tržaškega tiska, 2023) sta ga prejela David Krančan in Jurij Bobič.
»Zbirka stripov o mali Mari in njenem mlajšem bratu Roku navdušuje s preprostim otroškim humorjem, ki nikoli ni banalen in branja ne obremenjuje z obiljem popkulturnih referenc. Bobičeva kreativna raba jezika na široko odpira polje otroške ustvarjalnosti, otrokom kaže, kako imeti radi naravo oz. svet in kako si ga narediti še bolj čarobnega, prisrčne in tople interakcije obeh likov pa spodbujajo radovednost, domišljijo in pristno otroško igrivost. Krančanova izčiščena risba s krepko linijo ter močnimi, a umirjenimi barvami ter mnoštvom zabavnih detajlov, ki nagrajujejo vnovično branje, spretno podpira scenarij, ga obilno nadgrajuje in s tem gradi trdno povezano ter zlasti stripovsko močno izkušnjo.«
Zlatirepca Sophie Castille Award za najboljši prevod stripa (in sorodne sekvenčne umetnosti) za otroke in mlade leta 2024 je prejel strip Dnevnik Ane Frank: likovna priredba – David Polonsky, Ari Folman v prevodu Polonce Kovač. Zatirepca Sophie Castille Award za najboljši prevod stripa (in sorodne sekvenčne umetnosti) za odrasle leta 2024 pa je prejel Sapiens v stripu, del 1, Rojstvo človeštva – Daniel Casanave, Yuval Noah Harari, David Vandermeulen, ki je v prevodu Polone Mertelj izšel pri Mladinski knjigi.