Znani novembrski vinski zgodbi

V novembru, času vinskih zgodb, je grad Dvor v središču Preddvora ponovno gostil voden ogled, na katerem je obiskovalce v treh sobanah pričakal vinar. Ob pokušini vin so prisotni spoznali tudi njegovo zgodbo. Vinsko druženje se je zaključilo v grofovi vinski kleti ob prigrizku in zabavnih vižah. Večer je popestril nastop domače vokalne skupine Kostanarji.

Letos je tako grad Dvor najprej gostil predstavnika in vina Ptujske kleti, predzadnjo novembrsko soboto pa smo spoznali še zgodbo vin Štoka.

Kmetija Štoka leži v Krajni vasi, spada v kraški vinorodni okoliš. Stara je več kot dvesto let. Na stari domačiji vino prideluje že šesta generacija. Blagovno znamko Štoka so širšemu trgu prvič predstavili leta 1989, ko so vina začeli stekleničiti. Pred tem so imeli na stari kmetiji le odprto vino. Med njihovimi vini najdemo teran, cabernet sauvignon, merlot, malvazijo, vitovsko grganjo, chardonnay in penine. Te pridelujejo po klasični metodi, zorijo pa najmanj tri leta v naravni kraški jami v bližini domačije pri konstantni temperaturi. Med njimi ljudje radi posegajo po penini iz terana. S svojimi vini se vinar redno udeležuje vinskih festivalov in tekmovanj, na katerih so vina prejela tudi že številne nagrade.

Vina in domačijo ter okolje, iz katerega prihaja, je na gradu Dvor v Preddvoru predstavil vinar Tadej Štoka.

Ponovno razprodana

Vinska pot v Rovih pod starim Kranjem je na Gorenjskem in tudi širše zelo znan dogodek. Precej časa je sicer preteklo, kar so jo rovi gostili prvič, a vsako leto privabi lepo število ljudi. Letos so bili napovedani termini vinskega dogodka razprodani že mesec dni pred izvedbo prvega. Tako se je organizator odločil za dodatni dan, Vinsko pot pa so rovi gostili minuli konec tedna, živahno bo tudi ta in naslednji konec tedna. Zaključujejo s prvim decembrom.

Mi smo Vinsko pot v rovih obiskali prvi konec tedna. V soboto smo že na vhodu ugotovili, da je neizpodbitno dejstvo, da se Vinske poti obiskovalci preprosto ne nasitijo. Bilo je precej očitno, da tudi tujih obiskovalcev ne manjka, saj smo že po nekaj metrih kleti naleteli na sproščeno trojico ljubiteljev vina iz avstrijskega Beljaka.

Sprehod, ki kar traja

Srečko Štagar nam je razložil, da so letos okolje vinskega sprehoda oziroma doživetja v rovih nadgradili. Opazili smo veliko vinskih sodov, ki jih sodelujoči vinarji uporabljajo tudi namesto stojnic. Sem ter tja so nas okrašenost, lučke in njihov odsev že napeljevali na misel, da je pred vrati najbolj živahen mesec leta, veseli december. Veliko je tudi poudarka na pitju vode med degustiranjem vina. Nekateri vinarji se v rovih predstavljajo prvič, drugi so prisotni že vsa leta. Za hrano na glavni in obenem večji vmesni postaji z izvrstno tradicionalno ponudbo ponovno skrbijo člani Rekreativnega turističnega društva Rokovnači iz Besnice, Gostilna in catering Rekar pa za ljubitelje testenin, jedi na žlico, narezkov, slastnega in sladkega cesarskega praženca. Pri pripravi tega in nasploh je dobra pomoč tokrat tudi Marko Arvaj.

Med postajami z vinom pa so na Vinski poti v rovih tudi stojnice, s katerih se obiskovalcem smehljajo različni siri in suhomesnati ter krušni izdelki, olivno in bučno olje, olive, sušen paradižnik in podobno.

Ljudje radi rečejo, da so na obisku v najdaljši vinski kleti; in to na Gorenjskem. Med mlajšimi obiskovalci smo med razlaganjem, kje so, ujeli celo zelo moden izraz »pop up« vinska klet, saj jo Kranj gosti enkrat na leto, a več koncev tedna zapored.

Kultura pitja

Rdeča nit prireditve je podučiti obiskovalce o vinu in kulturi pitja ter predstaviti različne vinske sorte, ponudnike, njihovo delo in izdelke. Štagar v obdobju, kar spremlja Vinsko pot v Rovih pod starim Kranjem, opaža, da se je od začetnih let pa do danes kultura pitja vina izjemno spremenila, izboljšala. Ljudje Vinsko pot dejansko obiščejo zaradi druženja, okušanja, celo učenja, pridobivanja novih znanj, lahko rečemo. Prireditev je namreč odlična priložnost za spoznavanje vin in obenem seveda nakup prazničnega darila, je še povedal. Da to dejansko drži, smo se lahko prepričali na lastne oči, saj so bile dodatne vrečke, ki so jih obiskovalci vinskega sprehoda prejeli hkrati s kozarci, kar hitro polne – brez izjem.