Znanje

Znanje je skozi zgodovino služilo kot temelj razvoja civilizacij. Že v starih kulturah, kot so bile Mezopotamija, Egipt in Grčija, je bilo znanje o naravi, matematiki in filozofiji ključno za napredek družbe. Umetnost pisave je omogočila prenos modrosti iz generacije v generacijo, medtem ko so izumi, kot so kolo in orodja, omogočili tehnološki napredek. V obdobju renesanse se je pomen znanja še povečal, saj je vodil k znanstvenim in umetniškim odkritjem, ki so spremenila svet. Znanje je bilo vedno vir moči, saj je ustvarjalo napredek in omogočalo preživetje. Danes, ko svet doživlja izjemno hitre spremembe, postaja znanje še pomembnejše. Sodobna tehnologija in digitalizacija omogočata dostop do informacij v trenutku, kar pospešuje inovacije in mednarodno sodelovanje. Vendar pa hiter razvoj zahteva tudi nenehno prilagajanje in učenje novih veščin. Znanje ni več statično, temveč dinamično – danes je sposobnost kritičnega mišljenja, razumevanje kompleksnih problemov in uporaba digitalnih orodij ključna za uspeh. V sodobni družbi je znanje pogoj za konkurenčnost, družbeni napredek in reševanje globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, digitalna transformacija in globalno zdravje. Družba je danes na tako visokem razvoju, da imamo vsega preveč. Tudi zato prihaja do hitrega razvoja storitev, ki nam lajšajo življenje oziroma nam ga lepšajo. Opaziti pa je še en trend. Po univerzah je vedno več študijskih programov, kjer se šolajo bodoči poklici, ki ljudem pomagajo k večji sreči – psihologi, fizioterapevti, športni delavci, raznorazni terapevti, kozmetičarke, zdravniki, maserji, nutricionisti, glasbeniki …

In kje sem jaz kot posameznik z znanjem? Kakor se kdo odloči. Res je, da vsi niso imeli možnosti študija. Drži pa tudi, da je danes znanje prosto dostopno na spletu. Še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo tako. Izbire imamo ogromno, le ugotoviti moramo, kaj nas veseli in kam bomo investirali svoj čas. Danes niti angleščina ni več problem, saj se teksti avtomatsko prevajajo. Mi se pa sami odločimo, ali bomo gledali ekrane, srepo s cigareto gledali v nebo in jamrali, popivali in kritizirali državo, krivili svojo zgodovino in igrali vlogo žrtve do konca življenja … ali pa se odločili nekaj novega se naučiti in uporabiti v dnevnem življenju.

Pri nas je prvi sin magistriral, štirje študirajo na Univerzi v Ljubljani. Otroci vedo, da imajo plačana vsa izobraževanja, kulturo in zdrav šport. Vesela sva, da to koristijo. Ne zmanjka nam pogovorov o knjigah, izpitih, novostih, sošolkah in sošolcih, študijskih pripetljajih ... Naložba v znanje je najboljša in vseživljenjska. Kar »si daš v glavo«, je nepreklicno tvoje. Nato potrebujemo še malo sreče, da bomo to znanje smeli uporabljati sebi in drugim v prid.