Kapitalski trg
Vpis obveznice uspešen
Planinska zveza Slovenije (PZS) po padcu v obdobju epidemije covida-19 zadnja tri leta znova beleži rast števila članov. V 301 planinskem društvu oz. klubu je bilo v letu 2024 včlanjenih 63.931 posameznikov, med njimi več kot 20.700 mladih. Glede na število prebivalcev Slovenije to pomeni triodstotni delež, so sporočili.***
V letu 2024 se je število članov PZS povečalo za 0,7 odstotka, v zadnjih petih letih skupaj pa za štiri odstotke, kažejo podatki planinske zveze. Največ članov je imela konec lanskega leta na Savinjskem, Gorenjskem in v osrednji Sloveniji.
Povečanje števila članov po besedah predsednika PZS Jožeta Rovana kaže, da je delovanje zveze velikemu delu družbe pomembno. Spomnil je, da je na področju rekreativne dejavnosti v naravi, vključno s planinskimi kočami in potmi, PZS ena največjih in najbolj množičnih nevladnih prostovoljskih organizacij v Sloveniji. \"Po zadnjih podatkih v hribe zahaja 350.000 Slovencev, zato ostaja izziv, kako v članstvo privabiti še preostale ljubitelje gorskega sveta,\" je zapisal v sporočilu za javnost.
Ljubitelji gora z včlanitvijo v PZS podpirajo delovanje planinskih društev, alpinističnih, športnoplezalnih in ostalih klubov, ki so združeni v njej, deležni pa so tudi vrste ugodnosti. Med njimi so popusti pri prenočevanju v planinskih kočah, nakupu planinske opreme in zavarovanjih, pa tudi možnost sodelovanja v planinskih dejavnostih ter družba znotraj planinskih društev oz. klubov.
Rovan je poudaril \"pomen organiziranih tur, ki nam poleg doživljanja narave in druženja ponujajo tudi znanje in varnost, pri čemer velja izpostaviti, da na turah prostovoljnih vodnikov PZS praktično ni nesreč\". Med 7852 nesrečami, v katerih je v zadnjih 15 letih posredovala Gorska reševalna zveza Slovenije, se jih je le 14 zgodilo v okviru izletov planinskih društev, kar je manj kot ena nesreča letno.
\"Prav planinsko strokovno usposobljeni kader je tisti, ki prenaša svoje znanje na druge obiskovalce gora in s tem vpliva na zmanjšanje števila nesreč v gorah. Vodniki PZS in gorski vodniki, inštruktorji planinske vzgoje in alpinistični inštruktorji so naložba za varnejše obiskovanje gora - in to že od malih nog,\" je še povedal Rovan. Ponosen je, da članstvo narašča tudi med mladimi, za katere so planinski tabori, doživetja v gorah in družabnost v naravi neprecenljivega pomena.
Skupaj so lani gorski reševalci posredovali v 633 intervencijah. Skoraj tri četrtine nezgod se je zgodilo med hojo v gorah, od tega 62,6 odstotka med hojo po poti in 11,2 odstotka med hojo po brezpotju. Zaradi nezgod pri plezanju so gorski reševalci opravili 6,3 odstotka intervencij, 4,1 odstotka pa pri gorskem kolesarjenju in 1,6 odstotka pri turnem smučanju.
Petina vseh poškodovanih je bilo starih med 20 in 29 let. Sledili so 40- do 49-letniki (19 odstotkov) in 30- do 39-letniki (prav tako 19 odstotkov).
Ob teh številkah na PZS izpostavljajo, da je bila četrtina vseh intervencij med člani planinskega društva in alpinisti, vse preostale med med turisti, planinci, ki niso člani planinskega društva, in drugimi obiskovalci gora. Prav tako je zelo malo nesreč na organiziranih izletih. (konec)bg/jes STA095 2025-03-31/12:32
V letu 2024 se je število članov PZS povečalo za 0,7 odstotka, v zadnjih petih letih skupaj pa za štiri odstotke, kažejo podatki planinske zveze. Največ članov je imela konec lanskega leta na Savinjskem, Gorenjskem in v osrednji Sloveniji.
Povečanje števila članov po besedah predsednika PZS Jožeta Rovana kaže, da je delovanje zveze velikemu delu družbe pomembno. Spomnil je, da je na področju rekreativne dejavnosti v naravi, vključno s planinskimi kočami in potmi, PZS ena največjih in najbolj množičnih nevladnih prostovoljskih organizacij v Sloveniji. \"Po zadnjih podatkih v hribe zahaja 350.000 Slovencev, zato ostaja izziv, kako v članstvo privabiti še preostale ljubitelje gorskega sveta,\" je zapisal v sporočilu za javnost.
Ljubitelji gora z včlanitvijo v PZS podpirajo delovanje planinskih društev, alpinističnih, športnoplezalnih in ostalih klubov, ki so združeni v njej, deležni pa so tudi vrste ugodnosti. Med njimi so popusti pri prenočevanju v planinskih kočah, nakupu planinske opreme in zavarovanjih, pa tudi možnost sodelovanja v planinskih dejavnostih ter družba znotraj planinskih društev oz. klubov.
Rovan je poudaril \"pomen organiziranih tur, ki nam poleg doživljanja narave in druženja ponujajo tudi znanje in varnost, pri čemer velja izpostaviti, da na turah prostovoljnih vodnikov PZS praktično ni nesreč\". Med 7852 nesrečami, v katerih je v zadnjih 15 letih posredovala Gorska reševalna zveza Slovenije, se jih je le 14 zgodilo v okviru izletov planinskih društev, kar je manj kot ena nesreča letno.
\"Prav planinsko strokovno usposobljeni kader je tisti, ki prenaša svoje znanje na druge obiskovalce gora in s tem vpliva na zmanjšanje števila nesreč v gorah. Vodniki PZS in gorski vodniki, inštruktorji planinske vzgoje in alpinistični inštruktorji so naložba za varnejše obiskovanje gora - in to že od malih nog,\" je še povedal Rovan. Ponosen je, da članstvo narašča tudi med mladimi, za katere so planinski tabori, doživetja v gorah in družabnost v naravi neprecenljivega pomena.
Skupaj so lani gorski reševalci posredovali v 633 intervencijah. Skoraj tri četrtine nezgod se je zgodilo med hojo v gorah, od tega 62,6 odstotka med hojo po poti in 11,2 odstotka med hojo po brezpotju. Zaradi nezgod pri plezanju so gorski reševalci opravili 6,3 odstotka intervencij, 4,1 odstotka pa pri gorskem kolesarjenju in 1,6 odstotka pri turnem smučanju.
Petina vseh poškodovanih je bilo starih med 20 in 29 let. Sledili so 40- do 49-letniki (19 odstotkov) in 30- do 39-letniki (prav tako 19 odstotkov).
Ob teh številkah na PZS izpostavljajo, da je bila četrtina vseh intervencij med člani planinskega društva in alpinisti, vse preostale med med turisti, planinci, ki niso člani planinskega društva, in drugimi obiskovalci gora. Prav tako je zelo malo nesreč na organiziranih izletih. (konec)bg/jes STA095 2025-03-31/12:32