Iz Gorič
Pogrešajo štirinajstletno Najo Kolar
Mateja A. Hrastar v komentarju Trmast mestni boj z državo in cerkvijo piše o lastništvu Križank. Avtorica poudarja, da se o poslopju Plečnikove dediščine že vrsto let prepirajo Mestna občina Ljubljana, država in Cerkev. Meni, da Križanke niso primeren prostor niti za šolo niti za domicil kulturne ustanove.***
\"Tega bi se morali zavedati prav vsi vpleteni v spor. Država bi morala srednji oblikovalski šoli že pred leti zgraditi nove prostore, a je ostalo le pri obljubah. Prav tako bi lahko Mestna občina Ljubljana, namesto trmastih bitk z državo in Cerkvijo, svojemu kulturnemu varovancu zgradila sodobno zgradbo, namenjeno zgolj kulturnim dogodkom, z dovolj velikimi skladišči in še večjo koncertno dvorano, da Festivalu Ljubljana ob napovedanih poletnih nevihtah za prestižne koncerte, ki zahtevajo brezhibno akustiko, ne bi bilo več treba strehe iskati v Cankarjevem domu. Ob vsem skupaj pa je najbolj neznosno, da se o prelepem poslopju Plečnikove dediščine mesto, država in Cerkev pravdajo kot trmasti slovenceljski sosedi zaradi prevelikega plastičnega nadstreška nad garažo. Gre za kulturni spomenik, za spomenik, ki bi moral biti v prvi vrsti javno dobro, česar ne bi smelo ovirati niti solastništvo države, mesta in Cerkve - seveda, če bi šlo za dobronamerne lastnike. Tako pa gre za spomenik, ki med vztrajanjem pri \'celoviti uporabi\' propada.\" (konec)mde/mo STA039 2025-05-08/08:46
\"Tega bi se morali zavedati prav vsi vpleteni v spor. Država bi morala srednji oblikovalski šoli že pred leti zgraditi nove prostore, a je ostalo le pri obljubah. Prav tako bi lahko Mestna občina Ljubljana, namesto trmastih bitk z državo in Cerkvijo, svojemu kulturnemu varovancu zgradila sodobno zgradbo, namenjeno zgolj kulturnim dogodkom, z dovolj velikimi skladišči in še večjo koncertno dvorano, da Festivalu Ljubljana ob napovedanih poletnih nevihtah za prestižne koncerte, ki zahtevajo brezhibno akustiko, ne bi bilo več treba strehe iskati v Cankarjevem domu. Ob vsem skupaj pa je najbolj neznosno, da se o prelepem poslopju Plečnikove dediščine mesto, država in Cerkev pravdajo kot trmasti slovenceljski sosedi zaradi prevelikega plastičnega nadstreška nad garažo. Gre za kulturni spomenik, za spomenik, ki bi moral biti v prvi vrsti javno dobro, česar ne bi smelo ovirati niti solastništvo države, mesta in Cerkve - seveda, če bi šlo za dobronamerne lastnike. Tako pa gre za spomenik, ki med vztrajanjem pri \'celoviti uporabi\' propada.\" (konec)mde/mo STA039 2025-05-08/08:46