Glasba
Radi širijo dobro voljo in energijo
DNS: Odločitev sodišča v primeru portala Lokalec v nasprotju s sodno prakso vrhovnega sodišča Ljubljana
02.10.2024, 16:18
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so zaskrbljeni nad odločitvijo Višjega sodišča v Mariboru iz septembra, po kateri mora spletni portal Lokalec.si, ki je kritično pisal o nepremičninskih poslih Občine Ruše, objaviti odgovor občine. Takšna odločitev je v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso vrhovnega sodišča, so opozorili.***
Kot so povzeli, se je občina na pisanje portala najprej odzvala s popravkom, ki ga je odgovorna urednica medija zavrnila, nato pa še z odgovorom, ki ga je odgovorna urednica prav tako zavrnila. Občina je zato vložila tožbo.
Sodišče prve stopnje je pritrdilo presoji odgovorne urednice, da je objavo odgovora občine treba zavrniti. Njihov nosilni argument je bil, da ima občina tako kot država le v izjemnih primerih pravico do brezplačne objave odgovora v mediju. To so primeri, v katerih gre za tako pomembne informacije v javnem interesu, da utemeljujejo poseg v uredniško svobodo izražanja.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da gre v primeru, ko želi občina odgovoriti na očitke o nepremičninskih poslih, za zaščito ugleda občine in da z zahtevkom za objavo odgovora ne zasleduje javnega interesa kot bistvenega elementa pravice do odgovora.
Višje sodišče pa je ugodilo pritožbi občine in naložilo mediju objavo občinskega odgovora. Presodilo je namreč, da je javni interes za objavo odgovora podan. Toda takšna odločitev je po oceni društva v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso vrhovnega sodišča. To je v eni od odločb iz marca 2009 zapisalo, da državni organi sicer imajo pravico do odgovora. Vendar je treba dopustnost njene uveljavitve zaradi občutljivosti ustavno varovane materije presojati posebej previdno. Po pojasnilu društva enako velja za druge predstavnike oblasti.
Objava odgovora bo v takem primeru mogoča, vendar pod določenim pogojem. Iti mora namreč za informacijo o javni zadevi, ki je za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranski predstavitvi vsebine pretehta nad svobodo izražanja oziroma upravičuje poseg države vanjo, so mnenje vrhovnega sodišča navedli v društvu.
Nestrpno čakajo na to, kako bo vrhovno sodišče razsodilo glede odločitve mariborskega višjega sodišča. Pritrditev stališčem mariborskega višjega sodišča bi po prepričanju društva pomenila, da ima oblast neomejen dostop do medija. To pa predstavlja neustaven poseg v pravico medija do svobode izražanja, so sklenili. (konec)pse/apo STA148 2024-10-02/16:17
Kot so povzeli, se je občina na pisanje portala najprej odzvala s popravkom, ki ga je odgovorna urednica medija zavrnila, nato pa še z odgovorom, ki ga je odgovorna urednica prav tako zavrnila. Občina je zato vložila tožbo.
Sodišče prve stopnje je pritrdilo presoji odgovorne urednice, da je objavo odgovora občine treba zavrniti. Njihov nosilni argument je bil, da ima občina tako kot država le v izjemnih primerih pravico do brezplačne objave odgovora v mediju. To so primeri, v katerih gre za tako pomembne informacije v javnem interesu, da utemeljujejo poseg v uredniško svobodo izražanja.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da gre v primeru, ko želi občina odgovoriti na očitke o nepremičninskih poslih, za zaščito ugleda občine in da z zahtevkom za objavo odgovora ne zasleduje javnega interesa kot bistvenega elementa pravice do odgovora.
Višje sodišče pa je ugodilo pritožbi občine in naložilo mediju objavo občinskega odgovora. Presodilo je namreč, da je javni interes za objavo odgovora podan. Toda takšna odločitev je po oceni društva v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso vrhovnega sodišča. To je v eni od odločb iz marca 2009 zapisalo, da državni organi sicer imajo pravico do odgovora. Vendar je treba dopustnost njene uveljavitve zaradi občutljivosti ustavno varovane materije presojati posebej previdno. Po pojasnilu društva enako velja za druge predstavnike oblasti.
Objava odgovora bo v takem primeru mogoča, vendar pod določenim pogojem. Iti mora namreč za informacijo o javni zadevi, ki je za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranski predstavitvi vsebine pretehta nad svobodo izražanja oziroma upravičuje poseg države vanjo, so mnenje vrhovnega sodišča navedli v društvu.
Nestrpno čakajo na to, kako bo vrhovno sodišče razsodilo glede odločitve mariborskega višjega sodišča. Pritrditev stališčem mariborskega višjega sodišča bi po prepričanju društva pomenila, da ima oblast neomejen dostop do medija. To pa predstavlja neustaven poseg v pravico medija do svobode izražanja, so sklenili. (konec)pse/apo STA148 2024-10-02/16:17