Do konca lanskega leta za sanacijo po ujmi 1,053 milijarde evrov, petina za Koroško Muta
24.01.2025, 14:39
Do konca lanskega leta je bilo za sanacijo po ujmi avgusta 2023 namenjenih 1,053 milijarde evrov, od tega približno petina za Koroško. V tej regiji je že zaključenih 211 projektov, v teku jih je 86. Občine, ne le koroške, so po ujmi opravile izjemno veliko delo, je na Muti dejal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.***
Sanacijski program, ki ga je po ujmi pripravilo ministrstvo za naravne vire in prostor, je vreden 2,3 milijarde evrov, skupna ocena vseh programov in aktivnosti od leta 2023 do leta 2028 pa je trenutno ocenjena na 3,5 milijarde evrov, a številka ni končna, je na današnji seji razvojnega sveta koroške regije na Muti povedal Zoran Barjaktarević z direktorata za proračun na ministrstvu za finance.
\"Do 31. decembra lanskega leta smo za obnovo po poplavah zagotovili eno milijardo in 53 milijonov ter še nekaj več evrov, kar je precej denarja,\" je dodal. Samo za Koroško podatki finančnega ministrstva kažejo, da je bilo regiji zagotovljenih 175 milijonov evrov, a Barjaktarević ocenjuje, da je bilo tega denarja skupno verjetno prek 200 milijonov evrov. V prvi številki namreč niso zajeta med drugim predplačila posameznikom za obnove stanovanj, tudi ne gospodarski program in ne celotna infrastruktura.
Od sredstev evropskega solidarnostnega sklada, iz katerega je Slovenija prejela skupno 428,4 milijona evrov, je bilo doslej porabljenih nekaj več kot 364 milijonov evrov. Glavnina tega denarja je šla za interventno sanacijo vodotokov in cest, je povedal Barjaktarević. Tudi preostala sredstva iz tega vira bodo namenjena delno za sanacijo vodotokov, delno za sanacijo cest.
Spomnil je še, da je bila v letih 2023 in 2024 obnova financirana iz rednega proračuna in iz sredstev solidarnostnega sklada, od letošnjega leta naprej pa je osnovni vir financiranja proračunski sklad, imenovan sklad za obnovo. Do sedaj se je vanj steklo 530 milijonov denarja, letos doslej pa iz njega porabljenih slabih pet milijonov. Ocena je, da naj bi se v sklad v štiriletnem obdobju postopno steklo nekaj manj kot dve milijardi evrov. Samo za letos pa je ob pripravi državnega proračuna bila načrtovana poraba nekaj manj kot 500 milijonov evrov za obnovo po poplavah 4. avgusta 2023.
Ob tem je Barjaktarević opozoril še, da imamo najmanj tri zakone, ki pokrivajo popoplavno obnovo, na drugi strani pa tudi javnofinančno zakonodajo, ki se zaradi poplav ni spreminjala. \"Ena od bolečih točk, kot jih jaz vidim v zadnjem času, je zapiranje predplačil,\" je dodal v zvezi s tem. Občine, skupno 115, so namreč v jeseni 2023 prejele skupaj dobrih 218 milijonov evrov predplačil za izvedbo predhodnih programov, od tega samo koroške občine 76 milijonov evrov.
Zdaj je potrebno ta predplačila z dokazili o porabi zapreti. To je doslej uspelo 36 občinam po državi. Enako morajo porabo sredstev predplačila z dokazili zapreti tudi posamezniki, ki so predplačila prejeli. Da se ravno pri nekaterih posameznikih pojavljajo težave s tem, saj so mnogi različna dela opravili sami ali z medsosedsko pomočjo, je opozorila županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak.
Med drugim je v razpravi opozorila še na administrativna bremena, s katerimi se ob številnih sanacijskih projektih soočajo občine. \"Nimamo kadra. Delamo z istim številom ljudi kot prej, a razpolagamo in delamo z bistveno več sredstvi in bistveno več projekti,\" je ponazorila. Župan Občine Vuzenica Franjo Golob je poleg ostalega izpostavil še problem zagotavljanja denarja za pripravo projektov. Opozoril je, da je tudi to za občine veliko finančno breme.
Župana Občine Ravne na Koroškem Tomaža Rožena je zanimalo, ali lahko občine računajo na to, da bo država tudi v prihodnje zagotavljala potrebna sredstva za sanacijo, tako kot doslej. Šefic mu je odgovoril, da je načrtovano, da bo enako kot doslej potekalo vse do leta 2028, ko se izteče načrtovana obnova.
Pomembno bo dobro načrtovanje in usklajenost vseh, ki delamo na tem področju, izzive, ki se bodo pojavili, pa bo treba razrešiti, je še dodal Šefic. V torek se bo ponovno mudil na Koroškem, ko se bo s potekom obnove infrastrukture na terenu seznanila tudi infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. (konec)vpu/zc STA140 2025-01-24/14:38