Po svetu
Naj volitve se bližajo
Med igrano-dokumentarnimi celovečerci na letošnjem Festivalu slovenskega filma se za nagrado poteguje tudi Nekoč v Posočju režiserke Eme Kugler. Na petkovem pogovoru v Portorožu je povedala, da je želela s filmom ustvariti vpogled v način življenja starovercev. Knjigo Pavla Medveščka, na kateri film temelji, je označila za izjemno pomembno delo.***
\"To je nekaj popolnega drugega,\" je pogovor pričela Ema Kugler. Njen najnovejši film je odstop od prejšnjih, saj snov, s katero se je ukvarjala, ni plod njene lastne domišljije, temveč scela temelji na ustnem izročilu, ki je bilo zaupano pisatelju, publicistu in slikarju Pavlu Medveščku. Ta je o staroverstvu v Posočju napisal knjigo Iz nevidne strani neba, ki veliko razkrije in pojasni, a hkrati pokaže, da bodo marsikateri temelji in tančine te skupnosti ostali za vedno zaviti v skrivnost.
\"Želela sem si, da bi ljudje dobili vsaj majhen vpogled v njihov način življenja, da bi malo začutili, kako je bilo takrat. Zato sem film tudi naslovila Nekoč v Posočju, da ljudi asociira na pravljico,\" je povedala Kugler.
Sprva je bilo mišljeno, da film režira Aleš Verbič, ki je skupaj z Medveščkom projekt tudi pripravljal. A je nato Medvešček umrl, za njim pa nenadoma še Verbič. Takrat je na prizorišče te zgodbe vstopila Kugler, ki je napisala nov scenarij. Medvešček je opravil izjemno pomembno delo, je povedala ter dodala: \"Moje glavno vodilo je bilo, da tej tvarini ne bom napravila škode.\"
Izognila se je novodobnim starovercem, \"ki imajo popolnoma ene druge fore\", ter se odločila za tridelno zasnovo, kar se sklada s staroverskim konceptom \"tročanov\", tremi točkami v prostoru, ki tvorijo trikotnik. Najprej se je posvetila arhetipski, mistični zgodbi starovercev o nastanku sveta, nato njihovim svetim krajem ter še načinu življenja.
Skupnost je bila žrtev nasilnega pokristjanjevanja, onečaščenja njihovih svetih krajev, zločini nad njimi pa so se dogajali še v prejšnjem stoletju. V filmu se v igranih delih pojavljajo člani skupnosti, a so tudi sami, tako kot zgodbe njihove vere in kulture, zaviti v tančico misterioznosti, saj so v ospredju bolj kot obrazi silhuete.
Pri skoraj vseh teh delih je bil kot direktor fotografije prisoten Lev Predan Kowarski, medtem ko se je pod dele v naravi v isti vlogi podpisal Dejan Ulaga. \"Narava je zelo močen lik v tej pripovedi, kulturi,\" kar je Ulaga nato spretno prelil še na film, je na pogovoru povedal Predan Kowarski.
Na vprašanje, kdaj je začutila, da je ta film njen, je Kugler odgovorila, da ko je bil narejen. Bil je izjemno naporen, a tudi izjemno lep proces, je še dodala. Posebej jo je pritegnil koncept čentarjenja, hudomušnega pripovedovanja zgodb v tej skupnosti, ki je v filmu prikazano v krajšem animiranem delu.
Nekoč v Posočju bo pod okriljem distributerja Demiurg prikazan v sklopu Art kino mreže in lokalnih kulturnih domovih. Naslednja projekcija bo 17. novembra v Domžalah, v ljubljanski Kinodvor pa film najverjetneje prihaja februarja. (konec)aaz/av STA059 2024-10-26/11:58
\"To je nekaj popolnega drugega,\" je pogovor pričela Ema Kugler. Njen najnovejši film je odstop od prejšnjih, saj snov, s katero se je ukvarjala, ni plod njene lastne domišljije, temveč scela temelji na ustnem izročilu, ki je bilo zaupano pisatelju, publicistu in slikarju Pavlu Medveščku. Ta je o staroverstvu v Posočju napisal knjigo Iz nevidne strani neba, ki veliko razkrije in pojasni, a hkrati pokaže, da bodo marsikateri temelji in tančine te skupnosti ostali za vedno zaviti v skrivnost.
\"Želela sem si, da bi ljudje dobili vsaj majhen vpogled v njihov način življenja, da bi malo začutili, kako je bilo takrat. Zato sem film tudi naslovila Nekoč v Posočju, da ljudi asociira na pravljico,\" je povedala Kugler.
Sprva je bilo mišljeno, da film režira Aleš Verbič, ki je skupaj z Medveščkom projekt tudi pripravljal. A je nato Medvešček umrl, za njim pa nenadoma še Verbič. Takrat je na prizorišče te zgodbe vstopila Kugler, ki je napisala nov scenarij. Medvešček je opravil izjemno pomembno delo, je povedala ter dodala: \"Moje glavno vodilo je bilo, da tej tvarini ne bom napravila škode.\"
Izognila se je novodobnim starovercem, \"ki imajo popolnoma ene druge fore\", ter se odločila za tridelno zasnovo, kar se sklada s staroverskim konceptom \"tročanov\", tremi točkami v prostoru, ki tvorijo trikotnik. Najprej se je posvetila arhetipski, mistični zgodbi starovercev o nastanku sveta, nato njihovim svetim krajem ter še načinu življenja.
Skupnost je bila žrtev nasilnega pokristjanjevanja, onečaščenja njihovih svetih krajev, zločini nad njimi pa so se dogajali še v prejšnjem stoletju. V filmu se v igranih delih pojavljajo člani skupnosti, a so tudi sami, tako kot zgodbe njihove vere in kulture, zaviti v tančico misterioznosti, saj so v ospredju bolj kot obrazi silhuete.
Pri skoraj vseh teh delih je bil kot direktor fotografije prisoten Lev Predan Kowarski, medtem ko se je pod dele v naravi v isti vlogi podpisal Dejan Ulaga. \"Narava je zelo močen lik v tej pripovedi, kulturi,\" kar je Ulaga nato spretno prelil še na film, je na pogovoru povedal Predan Kowarski.
Na vprašanje, kdaj je začutila, da je ta film njen, je Kugler odgovorila, da ko je bil narejen. Bil je izjemno naporen, a tudi izjemno lep proces, je še dodala. Posebej jo je pritegnil koncept čentarjenja, hudomušnega pripovedovanja zgodb v tej skupnosti, ki je v filmu prikazano v krajšem animiranem delu.
Nekoč v Posočju bo pod okriljem distributerja Demiurg prikazan v sklopu Art kino mreže in lokalnih kulturnih domovih. Naslednja projekcija bo 17. novembra v Domžalah, v ljubljanski Kinodvor pa film najverjetneje prihaja februarja. (konec)aaz/av STA059 2024-10-26/11:58