DU Naklo
Priznanja zaslužnim članom
Evropski komisar: Jedrska energija bo tudi v prihodnje pomemben del energetske mešanice EU (intervju)
pogovarjal se je dopisnik STA iz Bruslja Blaž Mohorčič Bruselj
19.03.2025, 09:22
Jedrska energija bo tudi v prihodnje imela zelo pomembno vlogo v energetski mešanici EU, je v torkovem intervjuju za Evropsko novinarsko središče (ENR), del katerega je tudi STA, povedal evropski komisar za energijo Dan Joergensen. Spregovoril je tudi o tem, kako bi lahko s spremembo obračunavanja omrežnine znižali račune za elektriko.***
\"Jedrska energija bo zagotovo tudi v prihodnosti predstavljala zelo pomemben del naše energetske mešanice,\" je povedal Joergensen.
Obenem je pojasnil, da glede na analizo trgov in načrte članic v EU ni mogoče pričakovati bistvenega povečanja proizvodnje elektrike iz jedrske energije. Trenutno je po podatkih komisije skupne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz tega vira za približno 99 gigavatov, do okoli leta 2040 naj bi to upadlo na približno 88 gigavatov, nato pa se do sredine stoletja znova povzpelo na okoli 100 gigavatov.
To bi lahko do določene mere spremenil razvoj malih modularnih jedrskih reaktorjev, ki pa v bližnji prihodnosti še ne bodo na voljo za priključitev na omrežje. To bi se lahko zgodilo v začetku oziroma bolj proti sredini prihodnjega desetletja, je povedal komisar.
Kot je še poudaril, mora biti jedrska energija del energetske mešanice EU tudi zato, da bo dosegla cilje na področju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov oziroma ogljično nevtralnost do leta 2050.
Podpori evropski industriji, ki se sooča z visokimi stroški energije, je pri izvajanju ukrepov za doseganje teh ciljev namenjen konec februarja predstavljeni načrt za dostopno energijo, o katerem je Joergensen spregovoril tudi v intervjuju za ENR.
Eden osrednjih ciljev načrta je znižati cene elektrike za gospodinjstva in industrijo, kar je na kratek rok med drugim mogoče doseči s spremembo obračunavanja omrežnine, je povedal komisar. Po njegovih besedah so dajatve potrebne za širjenje infrastrukture v prihodnje, vendar pa so sistemi obračunavanja v večini držav \"precej nerazumni\".
Nedavno objavljena študija Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), ki ima sedež v Ljubljani, je denimo pokazala, da bi veliko pridobili, če bi bila višina omrežnine odvisna od tega, v katerem delu dneva bi porabljali energijo.
\"V večini evropskih držav imamo trenutno precej dolga obdobja negativnih cen elektrike, medtem ko so v drugih obdobjih precej visoke. Višina dajatev pa je ves čas enaka, kar je za sistem zelo neučinkovito,\" je poudaril komisar za energijo iz Danske.
Če bi potrošnike spodbujali, da bi elektriko uporabljali, ko je najcenejša, bi to \"bistveno izboljšalo pogoje in cene, kar bi omogočilo tudi njihovo znižanje\", je dodal.
Cene elektrike bi lahko prek obračunavanja dajatev znižali tudi tako, da bi upoštevali, kje je gradnja obnovljivih virov energije bolj smiselna oziroma kje je energija bolj potrebna. To so na primer že storile danske oblasti, s čimer so preprečile, da bi bili obnovljivi viri energije skoncentrirani na enem območju.
Potrošniki po zagotovilih Joergensena na računih za elektriko prav tako ne bodo občutili popolne odprave odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv. Načrt, kako to storiti, bo po nekaj preložitvah predstavil v nekaj tednih, je napovedal.
\"Predstavitev načrta je bila preložena, vendar pa si vsak dan prizadevamo, da bi se znebili ruskih energentov,\" je poudaril komisar.
Kot je povedal, je namreč Evropa kljub zmanjšanju uvoza ruskega plina od začetka ruske invazije na Ukrajino pred tremi leti več denarja porabila za uvoz fosilnih goriv iz Rusije, kot pa ga je namenila za pomoč Kijevu. \"Porabili smo toliko denarja, kot bi ga za nakup 2400 novih bojnih letal F-35,\" je ponazoril.
EU je po njegovem mnenju pripravljena na to, da se povsem odpove ruskim energentom, saj je po začetku ruske agresije na Ukrajino diverzificirala dobave.
Ravno zaradi tega se evropski trgi večinoma tudi niso ostro odzvali na prekinitev tranzita ruskega plina čez Ukrajino s 1. januarjem letos, je pojasnil in poudaril, da želi Slovaški pomagati pri soočanju z visokimi cenami energije, ki so bile posledica prekinitve tranzita.
Glede navedb slovaškega premierja Roberta Fica, da EU zaradi tega izgublja milijarde evrov, je poudaril, da izračuni Bruslja niso enaki. Je pa ugotavljanju dejanskih posledic namenjena delovna skupina, ki so jo ustanovili za razrešitev vprašanj, povezanih s prekinitvijo tranzita ruskega plina čez Ukrajino.
Kot je še dejal komisar, so v energetski krizi, ki je Evropo prizadela po ruski invaziji, eno najpomembnejših vlog poleg Norveške odigrale ZDA, ki ostajajo ključne pri dobavah utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) uniji. Dodal je, da si bosta Bruselj in Washington prizadevala še za tesnejše sodelovanje na tem področju.
\"V časih, ko so morda transatlantski odnosi, če se izrazim diplomatsko, malo bolj napeti kot običajno, je pozitivno, da se lahko pogovarjamo o teh vprašanjih,\" je še povedal v intervjuju za ENR. (konec)blm/uk STA042 2025-03-19/09:21
\"Jedrska energija bo zagotovo tudi v prihodnosti predstavljala zelo pomemben del naše energetske mešanice,\" je povedal Joergensen.
Obenem je pojasnil, da glede na analizo trgov in načrte članic v EU ni mogoče pričakovati bistvenega povečanja proizvodnje elektrike iz jedrske energije. Trenutno je po podatkih komisije skupne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz tega vira za približno 99 gigavatov, do okoli leta 2040 naj bi to upadlo na približno 88 gigavatov, nato pa se do sredine stoletja znova povzpelo na okoli 100 gigavatov.
To bi lahko do določene mere spremenil razvoj malih modularnih jedrskih reaktorjev, ki pa v bližnji prihodnosti še ne bodo na voljo za priključitev na omrežje. To bi se lahko zgodilo v začetku oziroma bolj proti sredini prihodnjega desetletja, je povedal komisar.
Kot je še poudaril, mora biti jedrska energija del energetske mešanice EU tudi zato, da bo dosegla cilje na področju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov oziroma ogljično nevtralnost do leta 2050.
Podpori evropski industriji, ki se sooča z visokimi stroški energije, je pri izvajanju ukrepov za doseganje teh ciljev namenjen konec februarja predstavljeni načrt za dostopno energijo, o katerem je Joergensen spregovoril tudi v intervjuju za ENR.
Eden osrednjih ciljev načrta je znižati cene elektrike za gospodinjstva in industrijo, kar je na kratek rok med drugim mogoče doseči s spremembo obračunavanja omrežnine, je povedal komisar. Po njegovih besedah so dajatve potrebne za širjenje infrastrukture v prihodnje, vendar pa so sistemi obračunavanja v večini držav \"precej nerazumni\".
Nedavno objavljena študija Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), ki ima sedež v Ljubljani, je denimo pokazala, da bi veliko pridobili, če bi bila višina omrežnine odvisna od tega, v katerem delu dneva bi porabljali energijo.
\"V večini evropskih držav imamo trenutno precej dolga obdobja negativnih cen elektrike, medtem ko so v drugih obdobjih precej visoke. Višina dajatev pa je ves čas enaka, kar je za sistem zelo neučinkovito,\" je poudaril komisar za energijo iz Danske.
Če bi potrošnike spodbujali, da bi elektriko uporabljali, ko je najcenejša, bi to \"bistveno izboljšalo pogoje in cene, kar bi omogočilo tudi njihovo znižanje\", je dodal.
Cene elektrike bi lahko prek obračunavanja dajatev znižali tudi tako, da bi upoštevali, kje je gradnja obnovljivih virov energije bolj smiselna oziroma kje je energija bolj potrebna. To so na primer že storile danske oblasti, s čimer so preprečile, da bi bili obnovljivi viri energije skoncentrirani na enem območju.
Potrošniki po zagotovilih Joergensena na računih za elektriko prav tako ne bodo občutili popolne odprave odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv. Načrt, kako to storiti, bo po nekaj preložitvah predstavil v nekaj tednih, je napovedal.
\"Predstavitev načrta je bila preložena, vendar pa si vsak dan prizadevamo, da bi se znebili ruskih energentov,\" je poudaril komisar.
Kot je povedal, je namreč Evropa kljub zmanjšanju uvoza ruskega plina od začetka ruske invazije na Ukrajino pred tremi leti več denarja porabila za uvoz fosilnih goriv iz Rusije, kot pa ga je namenila za pomoč Kijevu. \"Porabili smo toliko denarja, kot bi ga za nakup 2400 novih bojnih letal F-35,\" je ponazoril.
EU je po njegovem mnenju pripravljena na to, da se povsem odpove ruskim energentom, saj je po začetku ruske agresije na Ukrajino diverzificirala dobave.
Ravno zaradi tega se evropski trgi večinoma tudi niso ostro odzvali na prekinitev tranzita ruskega plina čez Ukrajino s 1. januarjem letos, je pojasnil in poudaril, da želi Slovaški pomagati pri soočanju z visokimi cenami energije, ki so bile posledica prekinitve tranzita.
Glede navedb slovaškega premierja Roberta Fica, da EU zaradi tega izgublja milijarde evrov, je poudaril, da izračuni Bruslja niso enaki. Je pa ugotavljanju dejanskih posledic namenjena delovna skupina, ki so jo ustanovili za razrešitev vprašanj, povezanih s prekinitvijo tranzita ruskega plina čez Ukrajino.
Kot je še dejal komisar, so v energetski krizi, ki je Evropo prizadela po ruski invaziji, eno najpomembnejših vlog poleg Norveške odigrale ZDA, ki ostajajo ključne pri dobavah utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) uniji. Dodal je, da si bosta Bruselj in Washington prizadevala še za tesnejše sodelovanje na tem področju.
\"V časih, ko so morda transatlantski odnosi, če se izrazim diplomatsko, malo bolj napeti kot običajno, je pozitivno, da se lahko pogovarjamo o teh vprašanjih,\" je še povedal v intervjuju za ENR. (konec)blm/uk STA042 2025-03-19/09:21