Eurojackpot
V Kranju imajo novega milijonarja
Janez Janša - politik z zvesto strankarsko podporo in ostrimi nasprotniki (biografija) Ljubljana
24.05.2025, 11:42
Prvak SDS Janez Janša je eden najvidnejših slovenskih politikov, za katerega velja, da ima že leta stabilno in zvesto bazo podpornikov, obenem pa visoko odbojnost med volivci drugih političnih strank. Danes 66-letni Janša vodi stranko od leta 1993, med drugim je bil trikrat premier.***
Janša že od leta 1997 na volilnih kongresih SDS nima protikandidata. Na vprašanje, od kod tako močno zaupanje, člani odgovarjajo: \"Nobenega razloga ni, da mu ne bi zaupali\".
Janez Janša je trikratni nekdanji premier. Njegova prva vlada, ki so jo poleg SDS sestavljale še NSi, SLS in DeSUS, je leta 2004 pomenila premik v slovenski politiki, saj je končala 12-letno obdobje vladavine LDS, bila pa je tudi doslej prva vlada po osamosvojitvi Slovenije, ki je štiriletni mandat končala v nespremenjeni koalicijski sestavi. Slovenija je v tem mandatu uspešno prevzela evro.
Janša je po tem vlado vodil še dvakrat, a tedaj ni šlo tako gladko. Drugo vlado je sestavil februarja 2012, potem ko prvaku zmagovalne Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću to ni uspelo. Koalicijo je sestavil z Državljansko listo Gregorja Viranta, SLS, NSi in DeSUS. Vendar je vlada, ki je zaradi krize uvedla vrsto nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, zdržala zgolj leto dni.
Po objavi poročila protikorupcijske komisije, ki je Janšo obremenila z očitki o nepojasnjenem izvoru dela premoženja, so namreč iz vlade izstopile koalicijske DL, DeSUS in SLS, DZ pa je s konstruktivno nezaupnico na čelo vlade postavil tedanjo vodjo Pozitivne Slovenije Alenko Bratušek.
Tretjič je bila situacija obrnjena. SDS je na volitvah leta 2018 slavila, a Janši koalicije ni uspelo sestaviti, zato je prvo manjšinsko vlado oblikoval prvak drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec. Po njegovem odstopu leto in pol pozneje se je Janša na oblast zavihtel s konstruktivno nezaupnico ob podpori NSi, SMC in DeSUS. Slednja je še konec istega leta iz koalicije izstopila, Janševa vlada pa je kljub manjšinski koaliciji do konca mandata delovala ob podpori poslancev DeSUS, SNS in manjšin.
Njegov zadnji mandatarski mandat je bil zaznamovan z epidemijo covida-19, vlada je uvajala stroge omejevalne ukrepe, zaradi nekaterih, denimo omejitev gibanja, pa je bila močno kritizirana. Del javnosti je svoje nasprotovanje izražal na protestih, zbudilo se je t. i. petkovo kolesarsko protestniško gibanje, na katerem so ljudje opozarjali na kršitve človekovih pravic, del javnosti, ki je nasprotoval cepljenju, pa se je zbral tudi na več t. i. sredinih protestih. Policija je na zbiranja večkrat odgovorila tudi z omejevanjem dostopa do nekaterih površin, popisovanjem in preganjanjem protestnikov, tako s kaznimi, nekajkrat pa tudi s solzivcem in vodnim topom.
Vladna politika je posegla tudi v delo nevladnih organizacij in v medijski prostor, med drugim s kadrovanjem na javni radioteleviziji in z zaustavitvijo financiranja Slovenske tiskovne agencije. Opozorila mednarodni javnosti so med drugim botrovala tudi sprejetju evropskega akta o svobodi medijev. Janša pa je bil medtem obsojen zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija s prostitutkami in obrekovanja nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča.
Ob menjavi oblasti je DZ kot enega prvih v novem mandatu na pobudo Inštituta 8. marec in skoraj 15.000 ljudi sprejel zakon, s katerim je razveljavil 11 zakonskih sprememb iz časa Janševe vlade.
Janša je že leta tudi glasen kritik slovenskega pravosodja, ki ga imenuje krivosodje. Prepričan je namreč, da so mu sodišča vzela preveč. Junija 2014 je denimo pristal v zaporu po pravnomočni obsodbi zaradi očitkov o podkupninah pri 278 milijonov evrov vrednem poslu nakupa oklepnikov finske Patrie leta 2006. Sodbo je ustavno sodišče nazadnje razveljavilo, primer pa je leta 2015 zastaral.
Ves čas sojenja in prestajanja kazni so Janši stali ob strani številni podporniki, ki so skupaj z njim kritizirali sodstvo, v prvaku SDS pa videli žrtev sistema. Situacija se je ponovila ob sojenju v zadevi Trenta, kjer je tožilstvo Janši in očitalo zlorabo položaja pri nepremičninskem poslu. Sodišče ga je skupaj s soobtoženima Brankom Kastelicem in Klemnom Gantarjem aprila letos na prvi stopnji očitkov oprostilo.
Janša in SDS ostajajo tudi ostri kritiki aktualne oblasti, danes pa so na kongresu potrdili tudi resolucijo, v kateri napovedujejo, da bodo po volitvah \"vzeli nazaj ugrabljeno državo\". Zato ponekod ne bodo dovolj zgolj klasične reforme, potrebno bo strukturo postaviti na novo, so prepričani v Janševi stranki.
V ta namen želijo doseči ustavno večino, kar sicer ni nov cilj, prav tako po mnenju analitika Luke Lisjaka Gabrijelčiča ni dosegljiv. Največja opozicijska stranka sicer ves čas zaseda mesto pri vrhu javnomnenjskih lestvic, podporo ji izraža od dobrih 20 do slabih 25 odstotkov vprašanih. Vprašanje pa je, s kom bi v primeru zmage sestavila vlado.
Janša je namreč v zadnjih letih večkrat besedno obračunal s prvakom NSi Matejem Toninom in v NSi ne skrivajo želje, da bi prihodnjo desnosredinsko vlado oblikovali s kom drugim kot Janšo na čelu. Prav tako je Janša hrbet obrnil svojemu dolgoletnemu političnemu sopotniku in učencu Anžetu Logarju, ki je novembra ustanovil novo stranko Demokrati.
Logar sicer ni prvi od vidnih članov, ki je SDS zapustil zaradi nestrinjanje z njenim vodenjem. Nekatera vidna imena so stranko zapustila že leta 2016 s kritikami, povezanimi z Janševim avtokratskim vodenjem in oklepanjem preteklosti.
Od tedaj je Janša svoje delovanje po mnenju mnogih na levici in desnici odpeljal še bolj proti skrajni desnici, med drugim s kritiko nevladnega sektorja, migrantov, LGBTQ+ skupin in drugih ter s poglabljanjem strahov in delitev v družbi.
S tem se pridružuje drugim strankam in gibanjem v Evropi in po svetu, ki krepijo desna stališča. Na mednarodnem parketu je denimo odkrito izražal naklonjenost madžarskemu premierju Viktorju Orbanu in ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, v SDS se je pojavila tudi pobuda, da bi stranka na evropskem parketu iz EPP lahko prestopila v skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pod vodstvom italijanske premierke Giorgie Meloni.
Po drugi strani SDS ostaja stranka z eno najbolj stabilnih in discipliniranih volilnih baz, močno organizirano strukturo na terenu, njen zadnji uspeh pa je dosega zavrnitvenega kvoruma za preprečitev uveljavitve zakona o dodatkih k pokojninam za izjemne dosežke umetnikov na referendumu. Njegovi podporniki v njem vidijo domoljuba in velikega državnika, da je eden najbolj spretnih politikov, mu priznavajo tudi nasprotniki.
Janša se je rodil 17. septembra 1958 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Žalni v Grosupljem, klasično gimnazijo pa v Stični. Na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo je leta 1982 diplomiral iz obramboslovja. Konec leta 1982 je bil imenovan za predsednika komisije za obrambo v okviru tedanje Zveze socialistične mladine Slovenije, a kmalu pokazal kritično distanco do tedanjih oblasti.
V 80. letih je pisal za Mladino in Časopis za kritiko znanosti. Maja 1988 ga je aretirala tedanja Služba državne varnosti zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti. Množični protesti, ki so spremljali t. i. proces proti četverici pred vojaškim sodiščem, so pomenili enega najpomembnejših mejnikov na poti Slovenije k demokratizaciji in lastni državi. Obsojen je bil na zaporno kazen, ki jo je zaradi pritiska javnosti končal predčasno.
Leta 1989 je bil eden od soustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, ene prvih opozicijskih strank. Poslanec v DZ je od leta 1990.
Bil je obrambni minister v prvi Demosovi vladi in ena ključnih osebnosti v vojni za samostojno Slovenijo. Obrambni resor je vodil tudi v dveh vladah Janeza Drnovška, leta 1994 pa je bil zaradi afere Depala vas razrešen. Položaj obrambnega ministra je znova zasedel v vladi Andreja Bajuka (leta 2000).
Socialdemokratski stranki Slovenije, predhodnici današnje SDS, se je pridružil leta 1992 in maja 1993 na mestu predsednika nasledil Jožeta Pučnika.
Je tudi avtor več knjig, med njimi Premiki (1992), Okopi (1994), Noriško kraljestvo (2014), lani pa je izšla tudi Budnica. Manj znano pa je, da je objavil tudi več pesmi in literarnih spisov. Je tudi navdušen gornik.
Janša ima iz prve zveze že odrasla sina in hčerko, v zakonu z 20 let mlajšo zdravnico Urško Bačovnik pa sta se mu rodila še dva sinova. Je tudi že dedek. (konec)moz/jes STA072 2025-05-24/11:41
Janša že od leta 1997 na volilnih kongresih SDS nima protikandidata. Na vprašanje, od kod tako močno zaupanje, člani odgovarjajo: \"Nobenega razloga ni, da mu ne bi zaupali\".
Janez Janša je trikratni nekdanji premier. Njegova prva vlada, ki so jo poleg SDS sestavljale še NSi, SLS in DeSUS, je leta 2004 pomenila premik v slovenski politiki, saj je končala 12-letno obdobje vladavine LDS, bila pa je tudi doslej prva vlada po osamosvojitvi Slovenije, ki je štiriletni mandat končala v nespremenjeni koalicijski sestavi. Slovenija je v tem mandatu uspešno prevzela evro.
Janša je po tem vlado vodil še dvakrat, a tedaj ni šlo tako gladko. Drugo vlado je sestavil februarja 2012, potem ko prvaku zmagovalne Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću to ni uspelo. Koalicijo je sestavil z Državljansko listo Gregorja Viranta, SLS, NSi in DeSUS. Vendar je vlada, ki je zaradi krize uvedla vrsto nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, zdržala zgolj leto dni.
Po objavi poročila protikorupcijske komisije, ki je Janšo obremenila z očitki o nepojasnjenem izvoru dela premoženja, so namreč iz vlade izstopile koalicijske DL, DeSUS in SLS, DZ pa je s konstruktivno nezaupnico na čelo vlade postavil tedanjo vodjo Pozitivne Slovenije Alenko Bratušek.
Tretjič je bila situacija obrnjena. SDS je na volitvah leta 2018 slavila, a Janši koalicije ni uspelo sestaviti, zato je prvo manjšinsko vlado oblikoval prvak drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec. Po njegovem odstopu leto in pol pozneje se je Janša na oblast zavihtel s konstruktivno nezaupnico ob podpori NSi, SMC in DeSUS. Slednja je še konec istega leta iz koalicije izstopila, Janševa vlada pa je kljub manjšinski koaliciji do konca mandata delovala ob podpori poslancev DeSUS, SNS in manjšin.
Njegov zadnji mandatarski mandat je bil zaznamovan z epidemijo covida-19, vlada je uvajala stroge omejevalne ukrepe, zaradi nekaterih, denimo omejitev gibanja, pa je bila močno kritizirana. Del javnosti je svoje nasprotovanje izražal na protestih, zbudilo se je t. i. petkovo kolesarsko protestniško gibanje, na katerem so ljudje opozarjali na kršitve človekovih pravic, del javnosti, ki je nasprotoval cepljenju, pa se je zbral tudi na več t. i. sredinih protestih. Policija je na zbiranja večkrat odgovorila tudi z omejevanjem dostopa do nekaterih površin, popisovanjem in preganjanjem protestnikov, tako s kaznimi, nekajkrat pa tudi s solzivcem in vodnim topom.
Vladna politika je posegla tudi v delo nevladnih organizacij in v medijski prostor, med drugim s kadrovanjem na javni radioteleviziji in z zaustavitvijo financiranja Slovenske tiskovne agencije. Opozorila mednarodni javnosti so med drugim botrovala tudi sprejetju evropskega akta o svobodi medijev. Janša pa je bil medtem obsojen zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija s prostitutkami in obrekovanja nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča.
Ob menjavi oblasti je DZ kot enega prvih v novem mandatu na pobudo Inštituta 8. marec in skoraj 15.000 ljudi sprejel zakon, s katerim je razveljavil 11 zakonskih sprememb iz časa Janševe vlade.
Janša je že leta tudi glasen kritik slovenskega pravosodja, ki ga imenuje krivosodje. Prepričan je namreč, da so mu sodišča vzela preveč. Junija 2014 je denimo pristal v zaporu po pravnomočni obsodbi zaradi očitkov o podkupninah pri 278 milijonov evrov vrednem poslu nakupa oklepnikov finske Patrie leta 2006. Sodbo je ustavno sodišče nazadnje razveljavilo, primer pa je leta 2015 zastaral.
Ves čas sojenja in prestajanja kazni so Janši stali ob strani številni podporniki, ki so skupaj z njim kritizirali sodstvo, v prvaku SDS pa videli žrtev sistema. Situacija se je ponovila ob sojenju v zadevi Trenta, kjer je tožilstvo Janši in očitalo zlorabo položaja pri nepremičninskem poslu. Sodišče ga je skupaj s soobtoženima Brankom Kastelicem in Klemnom Gantarjem aprila letos na prvi stopnji očitkov oprostilo.
Janša in SDS ostajajo tudi ostri kritiki aktualne oblasti, danes pa so na kongresu potrdili tudi resolucijo, v kateri napovedujejo, da bodo po volitvah \"vzeli nazaj ugrabljeno državo\". Zato ponekod ne bodo dovolj zgolj klasične reforme, potrebno bo strukturo postaviti na novo, so prepričani v Janševi stranki.
V ta namen želijo doseči ustavno večino, kar sicer ni nov cilj, prav tako po mnenju analitika Luke Lisjaka Gabrijelčiča ni dosegljiv. Največja opozicijska stranka sicer ves čas zaseda mesto pri vrhu javnomnenjskih lestvic, podporo ji izraža od dobrih 20 do slabih 25 odstotkov vprašanih. Vprašanje pa je, s kom bi v primeru zmage sestavila vlado.
Janša je namreč v zadnjih letih večkrat besedno obračunal s prvakom NSi Matejem Toninom in v NSi ne skrivajo želje, da bi prihodnjo desnosredinsko vlado oblikovali s kom drugim kot Janšo na čelu. Prav tako je Janša hrbet obrnil svojemu dolgoletnemu političnemu sopotniku in učencu Anžetu Logarju, ki je novembra ustanovil novo stranko Demokrati.
Logar sicer ni prvi od vidnih članov, ki je SDS zapustil zaradi nestrinjanje z njenim vodenjem. Nekatera vidna imena so stranko zapustila že leta 2016 s kritikami, povezanimi z Janševim avtokratskim vodenjem in oklepanjem preteklosti.
Od tedaj je Janša svoje delovanje po mnenju mnogih na levici in desnici odpeljal še bolj proti skrajni desnici, med drugim s kritiko nevladnega sektorja, migrantov, LGBTQ+ skupin in drugih ter s poglabljanjem strahov in delitev v družbi.
S tem se pridružuje drugim strankam in gibanjem v Evropi in po svetu, ki krepijo desna stališča. Na mednarodnem parketu je denimo odkrito izražal naklonjenost madžarskemu premierju Viktorju Orbanu in ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, v SDS se je pojavila tudi pobuda, da bi stranka na evropskem parketu iz EPP lahko prestopila v skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pod vodstvom italijanske premierke Giorgie Meloni.
Po drugi strani SDS ostaja stranka z eno najbolj stabilnih in discipliniranih volilnih baz, močno organizirano strukturo na terenu, njen zadnji uspeh pa je dosega zavrnitvenega kvoruma za preprečitev uveljavitve zakona o dodatkih k pokojninam za izjemne dosežke umetnikov na referendumu. Njegovi podporniki v njem vidijo domoljuba in velikega državnika, da je eden najbolj spretnih politikov, mu priznavajo tudi nasprotniki.
Janša se je rodil 17. septembra 1958 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Žalni v Grosupljem, klasično gimnazijo pa v Stični. Na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo je leta 1982 diplomiral iz obramboslovja. Konec leta 1982 je bil imenovan za predsednika komisije za obrambo v okviru tedanje Zveze socialistične mladine Slovenije, a kmalu pokazal kritično distanco do tedanjih oblasti.
V 80. letih je pisal za Mladino in Časopis za kritiko znanosti. Maja 1988 ga je aretirala tedanja Služba državne varnosti zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti. Množični protesti, ki so spremljali t. i. proces proti četverici pred vojaškim sodiščem, so pomenili enega najpomembnejših mejnikov na poti Slovenije k demokratizaciji in lastni državi. Obsojen je bil na zaporno kazen, ki jo je zaradi pritiska javnosti končal predčasno.
Leta 1989 je bil eden od soustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, ene prvih opozicijskih strank. Poslanec v DZ je od leta 1990.
Bil je obrambni minister v prvi Demosovi vladi in ena ključnih osebnosti v vojni za samostojno Slovenijo. Obrambni resor je vodil tudi v dveh vladah Janeza Drnovška, leta 1994 pa je bil zaradi afere Depala vas razrešen. Položaj obrambnega ministra je znova zasedel v vladi Andreja Bajuka (leta 2000).
Socialdemokratski stranki Slovenije, predhodnici današnje SDS, se je pridružil leta 1992 in maja 1993 na mestu predsednika nasledil Jožeta Pučnika.
Je tudi avtor več knjig, med njimi Premiki (1992), Okopi (1994), Noriško kraljestvo (2014), lani pa je izšla tudi Budnica. Manj znano pa je, da je objavil tudi več pesmi in literarnih spisov. Je tudi navdušen gornik.
Janša ima iz prve zveze že odrasla sina in hčerko, v zakonu z 20 let mlajšo zdravnico Urško Bačovnik pa sta se mu rodila še dva sinova. Je tudi že dedek. (konec)moz/jes STA072 2025-05-24/11:41