Od petka do petka
Vlada za nadaljevanje nakupa oklepnikov patria
Monografija Prešeren, politika in poezija Igorja Grdine o zadnjem letu pesnikovega življenja Ljubljana
07.02.2025, 15:00
V Narodni in univerzitetni knjižnici so predstavili znanstveno monografijo Igorja Grdine z naslovom Prešeren, politika in poezija. Grdina v monografiji osmišlja in v širši kontekst prelomnega časa postavlja Prešernovo življenje in delo. Dogodke in osebnosti političnega in kulturnega življa tistega časa vpenja v zgodbo pesnikovega življenja.***
Kot je na predstavitvi opomnila ravnateljica NUK Jana Kolar, NUK zbira sloveniko - vse kar izdajo in napišejo Slovenci, kar je napisanega o Slovencih - ki je naša kulturna dediščina. Teh enot hranijo že več kot tri milijone, pri čemer imajo nekatere še posebno vrednost. Med njimi je zagotovo Zdravljica, ki jo je Evropska komisija leta 2020 nagradila z znakom evropske dediščine.
Vodja Oddelka knjižničnih zbirk NUK Matjaž Lulik je iz rokopisnega gradiva, ki ga hranijo v NUK, izpostavil dve enoti pesnikove zapuščine, v katerih je najti njegovo poezijo - korespondenco in nekaj uredniškega gradiva. Najbolj dragocen pa je seveda eden od dveh cenzurnih izvodov Poezij. Kot je še povedal, je NUK Prešernove rokopise začel pridobivati relativno pozno, leta 1904, ter opozoril, da so bili Prešernovi rokopisi razpršeni, zato to, da jih danes hranijo v NUK, ni tako zelo samoumevno.
Monografija Prešeren, politika in poezija, ki ji je priložena mapa s faksimili Zdravljice, je najprej izšla v nemškem jeziku. Letu 2023, ko je bila Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, je namreč NUK v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom SKICA Berlin in Nemškim muzejem romantike v Frankfurtu pripravili razstavo France Prešeren in slovenska romantika avtorjev Grdine in Urše Perenič. Pospremil jo je izid monografije v nemščini, lani pa je izšla tudi v slovenskem jeziku, so pojasnili v NUK.
Kot so še zapisali, knjiga začenši s Prešernovimi zadnjimi dnevi in analizo pešanja absolutističnega sistema v poznih predmarčnih letih razvija pesnikov pogled na revolucijo in odnos do pravičnosti, tudi njegovo stališče, da je prišla generacijo prezgodaj. Razkriva Prešernov oddaljeni pogled na francoske predsedniške volitve in njegova mnenja obravnava tudi s stališča advokata, ne zgolj literarnega ustvarjalca. Pomudi se pri njegovem odnosu do razumevanja suženjstva. S Prešernom kot slovenskim glasnikom marčne revolucije in iskanjem pomena pomladi narodov za njegovo pesništvo pa še pripravi prostor za besedo o Zdravljici ter njeno evolucijo, sporočilo in vpliv.
Kot je povedal Grdina, je monografija nastala v povezavi z dodelitvijo znaka evropske dediščine Zdravljici in je pravzaprav razširjena verzija utemeljitve, zakaj je Zdravljica pesem, ki zasluži takšen status. To je knjiga o eni pesmi, enem življenju in enem oziroma poslednjem Prešernovem letu, je dodal. Leto 1848 je bilo po njegovih besedah leto, ki je povzemalo vse tisto, kar je bilo prej, in anticipiralo vse, kar bo pozneje. Prešeren je to napovedal že leta 1844, ko je napisal prvo verzijo Zdravljice, ki je bila nato z nekaj spremembami objavljena leta 1848.
Recenzentka knjige Urške Perenič je izpostavila nenehno vračanje Grdine k primarnemu gradivu, najsi gre za rokopise ali časopise. Pomenljiv je naslov knjige Prešeren, politika in poezija, ki ga sama razume zlasti kot prepletenost življenja in literature, ki nastaja iz življenja. Knjiga po njenih besedah že uvodoma pritegne z minucioznim prikazom zadnjih trenutkov pesnikovega življenja, pri čemer se je Grdina oprl na številne vire, tudi spomine Prešernove sestre Lenke. (konec)tv/av STA132 2025-02-07/14:59
Kot je na predstavitvi opomnila ravnateljica NUK Jana Kolar, NUK zbira sloveniko - vse kar izdajo in napišejo Slovenci, kar je napisanega o Slovencih - ki je naša kulturna dediščina. Teh enot hranijo že več kot tri milijone, pri čemer imajo nekatere še posebno vrednost. Med njimi je zagotovo Zdravljica, ki jo je Evropska komisija leta 2020 nagradila z znakom evropske dediščine.
Vodja Oddelka knjižničnih zbirk NUK Matjaž Lulik je iz rokopisnega gradiva, ki ga hranijo v NUK, izpostavil dve enoti pesnikove zapuščine, v katerih je najti njegovo poezijo - korespondenco in nekaj uredniškega gradiva. Najbolj dragocen pa je seveda eden od dveh cenzurnih izvodov Poezij. Kot je še povedal, je NUK Prešernove rokopise začel pridobivati relativno pozno, leta 1904, ter opozoril, da so bili Prešernovi rokopisi razpršeni, zato to, da jih danes hranijo v NUK, ni tako zelo samoumevno.
Monografija Prešeren, politika in poezija, ki ji je priložena mapa s faksimili Zdravljice, je najprej izšla v nemškem jeziku. Letu 2023, ko je bila Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, je namreč NUK v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom SKICA Berlin in Nemškim muzejem romantike v Frankfurtu pripravili razstavo France Prešeren in slovenska romantika avtorjev Grdine in Urše Perenič. Pospremil jo je izid monografije v nemščini, lani pa je izšla tudi v slovenskem jeziku, so pojasnili v NUK.
Kot so še zapisali, knjiga začenši s Prešernovimi zadnjimi dnevi in analizo pešanja absolutističnega sistema v poznih predmarčnih letih razvija pesnikov pogled na revolucijo in odnos do pravičnosti, tudi njegovo stališče, da je prišla generacijo prezgodaj. Razkriva Prešernov oddaljeni pogled na francoske predsedniške volitve in njegova mnenja obravnava tudi s stališča advokata, ne zgolj literarnega ustvarjalca. Pomudi se pri njegovem odnosu do razumevanja suženjstva. S Prešernom kot slovenskim glasnikom marčne revolucije in iskanjem pomena pomladi narodov za njegovo pesništvo pa še pripravi prostor za besedo o Zdravljici ter njeno evolucijo, sporočilo in vpliv.
Kot je povedal Grdina, je monografija nastala v povezavi z dodelitvijo znaka evropske dediščine Zdravljici in je pravzaprav razširjena verzija utemeljitve, zakaj je Zdravljica pesem, ki zasluži takšen status. To je knjiga o eni pesmi, enem življenju in enem oziroma poslednjem Prešernovem letu, je dodal. Leto 1848 je bilo po njegovih besedah leto, ki je povzemalo vse tisto, kar je bilo prej, in anticipiralo vse, kar bo pozneje. Prešeren je to napovedal že leta 1844, ko je napisal prvo verzijo Zdravljice, ki je bila nato z nekaj spremembami objavljena leta 1848.
Recenzentka knjige Urške Perenič je izpostavila nenehno vračanje Grdine k primarnemu gradivu, najsi gre za rokopise ali časopise. Pomenljiv je naslov knjige Prešeren, politika in poezija, ki ga sama razume zlasti kot prepletenost življenja in literature, ki nastaja iz življenja. Knjiga po njenih besedah že uvodoma pritegne z minucioznim prikazom zadnjih trenutkov pesnikovega življenja, pri čemer se je Grdina oprl na številne vire, tudi spomine Prešernove sestre Lenke. (konec)tv/av STA132 2025-02-07/14:59