Nova dekanica
Kranjsko fakulteto prvič vodi dekanica
Narodni muzej Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled na Blejskem gradu postavil prvi del nove stalne razstave z naslovom Stoji, stoji tam Blejski grad. Prvi del razstave je posvečen naravni in arheološki dediščini Blejskega kota, so avtorji razstave pojasnili na današnji predstavitvi. Obiskovalcem bo na voljo od četrtka dalje.***
Kot je povedala vodja projekta nove razstave Alenka Miškec iz Narodnega muzeja Slovenije, je muzej prvo razstavo na Blejskem gradu postavil že leta 1957. V skladu s takratnimi standardi je prikazovala grajski ambient, vendar brez predmetov iz samega gradu, saj je bil grad po vojni povsem opustošen in napol porušen. Zato je muzej za razstavo prispeval svoje predmete.
Leta 2008 je s temeljitejšo obnovo gradu prišel čas tudi za novo stalno razstavo, ki je imela povsem drugačen koncept. Namesto grajskim ambientom je dala prednost zgodovini Blejskega kota in gradu.
Po več kot 15 letih je sedaj grad dočakal novo stalno razstavo, saj sodobne muzeološke smernice priporočajo, da se stalna razstava menja vsakih pet do deset let. Nova razstava je, kot je dejala Miškec, nek hibrid med prvo in drugo. \"V pritličju se bomo posvetili lokalni zgodovini, predvsem arheologiji, v prvem nadstropju pa bomo naslednje leto predstavili vlogo gradu,\" je pojasnila.
Idejni vodja razstave v pritličju Boštjan Laharnar, ki je vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije, je povedal, da je Bled z okolico arheološko dobro raziskan, z več slavnimi najdišči, zato imajo osrednje mesto na razstavi številni predmeti. Razstavo so zasnovali kronološko od prvih sledov človeka na območju Blejskega kota in Grajskega hriba prek velikih zgodovinskih prelomnic do nastanka gradu pred več kot 1000 leti.
Pri tem se kažejo materialni sledovi človeških prizadevanj, od lova na velike sesalce s konca zadnje ledene dobe in začetka kmetovanja do kovinarjev in rudosledcev železne dobe. \"Presenetljive so novosti v povezavi z zakladnimi najdbami pozne bronaste dobe, med katerimi so tudi najstarejši zlati predmeti z območja današnje Slovenije,\" je povedal Laharnar.
Novo stalno razstavo so snovali dve leti in jo nato postavili v zgolj treh mesecih. Pred tem je Zavod za kulturo Bled, ki je upravljavec gradu, poskrbel za ustrezno pripravo prostora. Prenovili so parket, posodobili električno napeljavo, nadgradili ogrevalni sistem in prebelili stene. Poleg tega so restavrirali stavbno pohištvo, torej okna, vrata in naoknice, je povedala direktorica zavoda Lea Ferjan in dodal, da so dela stala 190.000 evrov.
Ker velja Blejski grad za eno najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji, se se postavitve nove stalne razstave lotili v dveh korakih, tako da je en del razstave vedno dostopen obiskovalcem. Poleg tega so v času zaprtja muzejske zbirke v pritličju na gradu pripravili tri začasne tematske razstave.
Kot je izpostavila Ferjan, je nova stalna razstava za grad velika pridobitev. Je modernejša in privlačnejša ter k raziskovanju vabi tudi mlajše obiskovalce.
Miškec je pojasnila, da razstava ni zgolj prikaz predmetov, temveč je doživetje. Poudarek je na interakciji, čustveni navezavi in osebnem doživljanju vsebine. Zasnova upošteva raznoliko občinstvo, saj vključuje različne starostne skupine, jezike in kulturna ozadja. Grad, na katerem so lani našteli 440.000 obiskovalcev, namreč obišče veliko tujcev.
Novi razstavi so dodali tudi posebno digitalno doživetje. Obiskovalci se bodo lahko s pomočjo umetne inteligence spremenili v pripadnike ljudstev, ki jih na razstavi zastopajo lutke, in sicer Romanka, Gotinja, Langobard in slovanska družina. (konec)tzu/mlj STA129 2025-04-15/15:11
Kot je povedala vodja projekta nove razstave Alenka Miškec iz Narodnega muzeja Slovenije, je muzej prvo razstavo na Blejskem gradu postavil že leta 1957. V skladu s takratnimi standardi je prikazovala grajski ambient, vendar brez predmetov iz samega gradu, saj je bil grad po vojni povsem opustošen in napol porušen. Zato je muzej za razstavo prispeval svoje predmete.
Leta 2008 je s temeljitejšo obnovo gradu prišel čas tudi za novo stalno razstavo, ki je imela povsem drugačen koncept. Namesto grajskim ambientom je dala prednost zgodovini Blejskega kota in gradu.
Po več kot 15 letih je sedaj grad dočakal novo stalno razstavo, saj sodobne muzeološke smernice priporočajo, da se stalna razstava menja vsakih pet do deset let. Nova razstava je, kot je dejala Miškec, nek hibrid med prvo in drugo. \"V pritličju se bomo posvetili lokalni zgodovini, predvsem arheologiji, v prvem nadstropju pa bomo naslednje leto predstavili vlogo gradu,\" je pojasnila.
Idejni vodja razstave v pritličju Boštjan Laharnar, ki je vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije, je povedal, da je Bled z okolico arheološko dobro raziskan, z več slavnimi najdišči, zato imajo osrednje mesto na razstavi številni predmeti. Razstavo so zasnovali kronološko od prvih sledov človeka na območju Blejskega kota in Grajskega hriba prek velikih zgodovinskih prelomnic do nastanka gradu pred več kot 1000 leti.
Pri tem se kažejo materialni sledovi človeških prizadevanj, od lova na velike sesalce s konca zadnje ledene dobe in začetka kmetovanja do kovinarjev in rudosledcev železne dobe. \"Presenetljive so novosti v povezavi z zakladnimi najdbami pozne bronaste dobe, med katerimi so tudi najstarejši zlati predmeti z območja današnje Slovenije,\" je povedal Laharnar.
Novo stalno razstavo so snovali dve leti in jo nato postavili v zgolj treh mesecih. Pred tem je Zavod za kulturo Bled, ki je upravljavec gradu, poskrbel za ustrezno pripravo prostora. Prenovili so parket, posodobili električno napeljavo, nadgradili ogrevalni sistem in prebelili stene. Poleg tega so restavrirali stavbno pohištvo, torej okna, vrata in naoknice, je povedala direktorica zavoda Lea Ferjan in dodal, da so dela stala 190.000 evrov.
Ker velja Blejski grad za eno najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji, se se postavitve nove stalne razstave lotili v dveh korakih, tako da je en del razstave vedno dostopen obiskovalcem. Poleg tega so v času zaprtja muzejske zbirke v pritličju na gradu pripravili tri začasne tematske razstave.
Kot je izpostavila Ferjan, je nova stalna razstava za grad velika pridobitev. Je modernejša in privlačnejša ter k raziskovanju vabi tudi mlajše obiskovalce.
Miškec je pojasnila, da razstava ni zgolj prikaz predmetov, temveč je doživetje. Poudarek je na interakciji, čustveni navezavi in osebnem doživljanju vsebine. Zasnova upošteva raznoliko občinstvo, saj vključuje različne starostne skupine, jezike in kulturna ozadja. Grad, na katerem so lani našteli 440.000 obiskovalcev, namreč obišče veliko tujcev.
Novi razstavi so dodali tudi posebno digitalno doživetje. Obiskovalci se bodo lahko s pomočjo umetne inteligence spremenili v pripadnike ljudstev, ki jih na razstavi zastopajo lutke, in sicer Romanka, Gotinja, Langobard in slovanska družina. (konec)tzu/mlj STA129 2025-04-15/15:11