Nove cene
Goriva se bodo jutri pocenila
Bioplinarne so lahko pomemben akter v ustvarjanju zelene energije in kakovostnih organskih gnojil, je bil eden od poudarkov današnjega dogodka v organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri GZS. Govorci so izpostavili tudi pomembnost nadaljnjih investicij v sektor in oblikovanja podpornih shem na ravni države.***
Kot so izpostavili sodelujoči strokovnjaki, je ena od pomembnih vlog bioplinarn predelava biorazgradljivih odpadkov in tudi hlevskega gnoja v bioplin in digestat. Slednji se lahko namreč porabi kot visokokakovostno organsko gnojilo, ki v tla vrača pomembna hranila, posledično pa nadomesti potrebo po uporabi dragih mineralnih gnojil.
Da bi v Sloveniji spodbudili njegovo uporabo in na drugi strani zmanjšali odvisnost od uvoza mineralnih gnojil, bi lahko kmetom subvencionirali del nakupa digestata, je na okrogli mizi, ki je potekala v okviru dogodka, izpostavil Rok Mihelič iz ljubljanske biotehniške fakultete.
O pomembnosti digestata kot kmetijskega gnojila je spregovoril tudi predsednik Sekcije proizvajalcev bioplina pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Matjaž Durič. Kot je dejal, gre za kakovostno gnojilo, ki ga v Sloveniji premalo uporabljamo. Izkušnje iz prakse pa kažejo, da v primeru odločitve za uporabo digestata kot gnojila na drugi strani odpade uporaba mineralnih gnojil.
V luči prehoda na bolj trajnostno gospodarstvo vedno bolj v ospredje prihaja tudi prispevek bioplinarn k energetski neodvisnosti, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in razvoju krožnega gospodarstva. Pri tem bi lahko ključno vlogo igrala nadgradnja bioplinarn v proizvodnjo metana. V EU trenutno deluje že več kot 1500 takšnih bioplinarn, v Sloveniji pa nobena.
Kot je potrdil Tomislav Tkalec z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, pristojni trenutno napore vlagajo v to, da bodo v bližnji prihodnosti zaživele tudi podporne sheme, s katerimi bi pospešili omenjeno nadgradnjo.
Da to pričakujejo tudi proizvajalci bioplina, je izpostavil tudi Durič in opozoril, da je bila zadnja podporna shema za bioplinarne napisana leta 2009. \"Želimo si enakovrednih pogojev za poslovanje, kot jih imajo kolegi čez mejo,\" je bil jasen in omenil podpore bodisi pri investicijah bodisi pri samem obratovanju naprav.
O vlogi bioplina kot vira za pridobivanje električne energije pa je spregovorila Alenka Domjan iz Agencije za energijo. Kot je poudarila, so z vidika regulatorja trga električne energije bioplinarne elektrarne, ki lahko omogočajo trajno delovanje, če imajo na razpolago dovolj bioplina. Glede na trenutno stanje, ko v državi deluje 16 megavatov od skupno 37 megavatov zmogljivosti bioplinarn, pa so trenutne razmere po njenem mnenju neperspektivne.
Do neke mere gre po njenih besedah za nasedle naložbe, zato je treba v zvezi s prihodnjim delovanjem bioplinarn opraviti širšo razpravo z različnimi deležniki. \"Preden se nadaljnji razvoj začne, je treba preveriti, ali so ti objekti energetsko, okoljsko in lokalno sprejemljivi,\" je opozorila in dodala, da se ji pri tem zdi ključno povezovanje različnih sektorjev.
Podobno je menil tudi Tkalec in se zavzel tudi za vključevanje akademske sfere ter izkušenj iz prakse. Kot je opozoril, pri tem ne smejo obstati pri razmišljanju o nepravilnostih, ki so se na področju delovanja bioplinarn dogajale v preteklosti, temveč to preseči ter se zadev lotiti na boljši in ustreznejši način, hkrati pa razrešiti tudi težave med pristojnimi sektorji.
Da bodo morali v prihodnje različni deležniki sesti za skupno mizo in soočiti mnenje glede prihodnjega delovanja in razvoja bioplinarn, se je strinjal tudi Durič.
Direktorici zbornice Tatjani Zagorc se zdi pomembno tudi spodbujanje tehnoloških investicij v sektorju bioplinarn. \"Preveč je mikro projektov, ki med seboj niso povezani, v bistvu pa bi morali oplemeniti znanje in ga nadgraditi,\" je opozorila. (konec)las/bg STA114 2025-04-22/14:59
Kot so izpostavili sodelujoči strokovnjaki, je ena od pomembnih vlog bioplinarn predelava biorazgradljivih odpadkov in tudi hlevskega gnoja v bioplin in digestat. Slednji se lahko namreč porabi kot visokokakovostno organsko gnojilo, ki v tla vrača pomembna hranila, posledično pa nadomesti potrebo po uporabi dragih mineralnih gnojil.
Da bi v Sloveniji spodbudili njegovo uporabo in na drugi strani zmanjšali odvisnost od uvoza mineralnih gnojil, bi lahko kmetom subvencionirali del nakupa digestata, je na okrogli mizi, ki je potekala v okviru dogodka, izpostavil Rok Mihelič iz ljubljanske biotehniške fakultete.
O pomembnosti digestata kot kmetijskega gnojila je spregovoril tudi predsednik Sekcije proizvajalcev bioplina pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Matjaž Durič. Kot je dejal, gre za kakovostno gnojilo, ki ga v Sloveniji premalo uporabljamo. Izkušnje iz prakse pa kažejo, da v primeru odločitve za uporabo digestata kot gnojila na drugi strani odpade uporaba mineralnih gnojil.
V luči prehoda na bolj trajnostno gospodarstvo vedno bolj v ospredje prihaja tudi prispevek bioplinarn k energetski neodvisnosti, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in razvoju krožnega gospodarstva. Pri tem bi lahko ključno vlogo igrala nadgradnja bioplinarn v proizvodnjo metana. V EU trenutno deluje že več kot 1500 takšnih bioplinarn, v Sloveniji pa nobena.
Kot je potrdil Tomislav Tkalec z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, pristojni trenutno napore vlagajo v to, da bodo v bližnji prihodnosti zaživele tudi podporne sheme, s katerimi bi pospešili omenjeno nadgradnjo.
Da to pričakujejo tudi proizvajalci bioplina, je izpostavil tudi Durič in opozoril, da je bila zadnja podporna shema za bioplinarne napisana leta 2009. \"Želimo si enakovrednih pogojev za poslovanje, kot jih imajo kolegi čez mejo,\" je bil jasen in omenil podpore bodisi pri investicijah bodisi pri samem obratovanju naprav.
O vlogi bioplina kot vira za pridobivanje električne energije pa je spregovorila Alenka Domjan iz Agencije za energijo. Kot je poudarila, so z vidika regulatorja trga električne energije bioplinarne elektrarne, ki lahko omogočajo trajno delovanje, če imajo na razpolago dovolj bioplina. Glede na trenutno stanje, ko v državi deluje 16 megavatov od skupno 37 megavatov zmogljivosti bioplinarn, pa so trenutne razmere po njenem mnenju neperspektivne.
Do neke mere gre po njenih besedah za nasedle naložbe, zato je treba v zvezi s prihodnjim delovanjem bioplinarn opraviti širšo razpravo z različnimi deležniki. \"Preden se nadaljnji razvoj začne, je treba preveriti, ali so ti objekti energetsko, okoljsko in lokalno sprejemljivi,\" je opozorila in dodala, da se ji pri tem zdi ključno povezovanje različnih sektorjev.
Podobno je menil tudi Tkalec in se zavzel tudi za vključevanje akademske sfere ter izkušenj iz prakse. Kot je opozoril, pri tem ne smejo obstati pri razmišljanju o nepravilnostih, ki so se na področju delovanja bioplinarn dogajale v preteklosti, temveč to preseči ter se zadev lotiti na boljši in ustreznejši način, hkrati pa razrešiti tudi težave med pristojnimi sektorji.
Da bodo morali v prihodnje različni deležniki sesti za skupno mizo in soočiti mnenje glede prihodnjega delovanja in razvoja bioplinarn, se je strinjal tudi Durič.
Direktorici zbornice Tatjani Zagorc se zdi pomembno tudi spodbujanje tehnoloških investicij v sektorju bioplinarn. \"Preveč je mikro projektov, ki med seboj niso povezani, v bistvu pa bi morali oplemeniti znanje in ga nadgraditi,\" je opozorila. (konec)las/bg STA114 2025-04-22/14:59