Pogovor in film
Blaznikov večer
Na referendumskem soočenju za transparentnost na eni in proti privilegijem na drugi strani Ljubljana
07.05.2025, 19:07
Na današnjem predreferendumskem soočenju na Radiu Slovenija so zagovorniki zakona o dodatkih k pokojnini za izjemne umetniške dosežke izpostavljali, da novi zakon za razliko od obstoječega uvaja jasne kriterije za podeljevanje dodatkov. Nasprotniki zakona pa so prepričani, da dodatek pomeni privilegij za ozko skupino ljudi in zato ni pravičen.***
Pred nedeljskim zakonodajnim referendumom o dodatkih k pokojnini za izjemne umetniške dosežke so v oddaji Studio ob 17-ih svoja stališča soočili zagovorniki in nasprotniki zakona.
Slednji med drugim menijo, da gre za podeljevanje privilegijev ozki skupini ljudi in da je treba najprej urediti sistem za vse upokojence.
Predlagatelji referenduma iz stranke SDS menijo, da zakon prinaša rušenje pokojninskega sistema, sicer ne v finančnem, ampak v vrednostnem smislu. Sicer pa je Andrej Hoivik ponovil, da zakonu nasprotujejo med drugim zato, \"ker takšnih visokih dodatkov ne podeljuje nobena evropska država, ker zakon politizira dodeljevanje nagrad Prešernovega sklada in državnih odlikovanj in ker bistveno povečuje število upravičencev do dodatka\".
Da zakon ustvarja \"nadprivilegirane\", pa menijo v SLS. Kot je dejala Tina Bregant, bodo umetniki, ki bodo dobili dodatke, nagrajeni dvakrat, saj so \"bili že enkrat nagrajeni in prepoznani\", zato to skorajda vidijo kot dvojno financiranje. Menijo tudi, da zakon ustvarja nove krivice v primerjavi z drugimi skupinami upokojencev, denimo s kmečkimi ženskami.
Tudi v stranki Fokus verjamejo, da zakon \"kljub navidezni dobronamernosti v sedanji obliki ne naslavlja ključnih problemov pokojninskega sistema, ustvarja pa nove nejasnosti in potencialno neupravičene privilegije ter zgrešeno prednostno obravnava majhno skupino prejemnikov\", je dejal Mirko Stopar. Zakon je selektiven, netransparenten in socialno krivičen, meni.
Zagovorniki zakona pa so izpostavljali zlasti, da zakon posodablja doslej veljavnega iz leta 1974 in da je pravičen in prinaša večjo transparentnost.
Polona Torkar iz društva Asociacija se strinja, da je veljavni zakon zastarel in pomanjkljiv, prav tako bo po novem o dodatku odločala stroka in ne politika. Opozorila je tudi, da se je v preteklosti dogajalo, da vlada glede izjemne pokojnine sploh ni izdala odločbe, \"marsikdo jo je prejel šele po posredovanju sodišča\". Izpostavila je tudi slabe delovne pogoje, v katerih delajo umetniki in umetnice.
Na te je opozoril tudi glasbenik, sicer nekdanji minister za kulturo iz vrst SD Dejan Prešiček, ki je dejal, da to ni zakon o elitah. Izpostavil je, da razprava pred referendumom v ospredje postavlja številke, a v resnici gre za \"zakon o vrednotah, ki jih hočemo zagovarjati in ne glasujemo o številkah, ampak o spoštovanju predvsem do tistih, ki so Sloveniji veliko dali\".
\"Kultura da, privilegiji ne,\" pa je menila Iva Dimic iz NSi. \"Prav je, da se kulturnike ovrednoti, vendar dodeljevanje privilegiranih dodatkov ni pravi način,\" je dodala. Dodala je, da se v NSi \"težko znebijo občutka, da si je stranka Levica podredila kompletno področje kulture\" in da želi zdaj ministrica Asta Vrečko podeljevati dosmrtne privilegije svojim podpornikom.
Zbrani so spregovorili tudi o primernosti in potrebnosti referenduma. Dve vladni stranki Gibanje Svoboda in Levica namreč pozivata k bojkotu referenduma.
Dean Premik iz Svobode je izpostavil, da \"bojkot ni pasivnost, ampak je jasno politično stališče\". \"Predlagatelj nam je namreč namesto praznika demokracije, kar bi moral biti dejansko referendum, pripravil festival manipulacij in neresnic,\" je bil oster. Zakon pa je po njihovi oceni dober, ker prinaša večjo transparentnost.
Tudi Marko Rusjan iz Levice je ocenil, da je pri referendumu prišlo do velikega zavajanja predlagateljev že v času zbiranja podpisov za referendum in za \"krajo umetniškega dela\". Obenem pa gre za predvolilno kampanjo stranke SDS in ostalih, ki so se ji pridružili. V Levici zakon podpirajo, saj menijo, da je to edina pot, da lahko ohranimo \"zaslužke za najbolj zaslužne v naši državi\".
Da referendum kaže na potrebo po spremembi referendumske zakonodaje, pa je opozoril Jasmin Feratović iz Piratske stranke, ki meni, da bi uvedba referendumskih dni omejila instrumentalizacijo tega demokratičnega orodja. V stranki sicer zakon podpirajo, ker menijo, da je prav, da se sistem, \"ki je pokvarjen\", popravi in se ga decentralizira.
Andrej Magajna iz Nove socialdemokracije je ob tem ocenil, da do referenduma ne bi prišlo, če bi se v parlamentu znali pogovarjati. \"Ampak ta aroganca oblasti, ki ne samo da ne posluša opozicije, ampak ji sploh ne dovoli govoriti, mora dobiti opomin in glas ne,\" je dejal. Zakona v stranki ne podpirajo, saj se jim zdijo dodatki nepravični.
Organizatorji kampanje pa so v soočenju odgovarjali tudi na vprašanje, ali si nekdo, ki je s svojim delom zaznamoval kulturo naroda, zasluži drugačno obravnavo v pokoju. Pri tem so si bili enotni v pogledu, da je treba takšno delo prepoznati, ne bi pa ga vsi urejali na enak način in ne nujno v času upokojitve.
Alenka Orel iz Glasu upokojencev je dejala, da se v stranki, ki zakonu nasprotuje, zavzemajo za takojšnjo odpravo vseh neupravičenih izrednih pokojnin in za pregled in revizijo vseh posebnih pravic, ki izhajajo iz politične, funkcijske in druge preteklosti. Zaslužne športnike, kulturnike, znanstvenike in druge pa bi nagrajevali iz posebnega sklada. (konec)moz/mo STA209 2025-05-07/19:06
Pred nedeljskim zakonodajnim referendumom o dodatkih k pokojnini za izjemne umetniške dosežke so v oddaji Studio ob 17-ih svoja stališča soočili zagovorniki in nasprotniki zakona.
Slednji med drugim menijo, da gre za podeljevanje privilegijev ozki skupini ljudi in da je treba najprej urediti sistem za vse upokojence.
Predlagatelji referenduma iz stranke SDS menijo, da zakon prinaša rušenje pokojninskega sistema, sicer ne v finančnem, ampak v vrednostnem smislu. Sicer pa je Andrej Hoivik ponovil, da zakonu nasprotujejo med drugim zato, \"ker takšnih visokih dodatkov ne podeljuje nobena evropska država, ker zakon politizira dodeljevanje nagrad Prešernovega sklada in državnih odlikovanj in ker bistveno povečuje število upravičencev do dodatka\".
Da zakon ustvarja \"nadprivilegirane\", pa menijo v SLS. Kot je dejala Tina Bregant, bodo umetniki, ki bodo dobili dodatke, nagrajeni dvakrat, saj so \"bili že enkrat nagrajeni in prepoznani\", zato to skorajda vidijo kot dvojno financiranje. Menijo tudi, da zakon ustvarja nove krivice v primerjavi z drugimi skupinami upokojencev, denimo s kmečkimi ženskami.
Tudi v stranki Fokus verjamejo, da zakon \"kljub navidezni dobronamernosti v sedanji obliki ne naslavlja ključnih problemov pokojninskega sistema, ustvarja pa nove nejasnosti in potencialno neupravičene privilegije ter zgrešeno prednostno obravnava majhno skupino prejemnikov\", je dejal Mirko Stopar. Zakon je selektiven, netransparenten in socialno krivičen, meni.
Zagovorniki zakona pa so izpostavljali zlasti, da zakon posodablja doslej veljavnega iz leta 1974 in da je pravičen in prinaša večjo transparentnost.
Polona Torkar iz društva Asociacija se strinja, da je veljavni zakon zastarel in pomanjkljiv, prav tako bo po novem o dodatku odločala stroka in ne politika. Opozorila je tudi, da se je v preteklosti dogajalo, da vlada glede izjemne pokojnine sploh ni izdala odločbe, \"marsikdo jo je prejel šele po posredovanju sodišča\". Izpostavila je tudi slabe delovne pogoje, v katerih delajo umetniki in umetnice.
Na te je opozoril tudi glasbenik, sicer nekdanji minister za kulturo iz vrst SD Dejan Prešiček, ki je dejal, da to ni zakon o elitah. Izpostavil je, da razprava pred referendumom v ospredje postavlja številke, a v resnici gre za \"zakon o vrednotah, ki jih hočemo zagovarjati in ne glasujemo o številkah, ampak o spoštovanju predvsem do tistih, ki so Sloveniji veliko dali\".
\"Kultura da, privilegiji ne,\" pa je menila Iva Dimic iz NSi. \"Prav je, da se kulturnike ovrednoti, vendar dodeljevanje privilegiranih dodatkov ni pravi način,\" je dodala. Dodala je, da se v NSi \"težko znebijo občutka, da si je stranka Levica podredila kompletno področje kulture\" in da želi zdaj ministrica Asta Vrečko podeljevati dosmrtne privilegije svojim podpornikom.
Zbrani so spregovorili tudi o primernosti in potrebnosti referenduma. Dve vladni stranki Gibanje Svoboda in Levica namreč pozivata k bojkotu referenduma.
Dean Premik iz Svobode je izpostavil, da \"bojkot ni pasivnost, ampak je jasno politično stališče\". \"Predlagatelj nam je namreč namesto praznika demokracije, kar bi moral biti dejansko referendum, pripravil festival manipulacij in neresnic,\" je bil oster. Zakon pa je po njihovi oceni dober, ker prinaša večjo transparentnost.
Tudi Marko Rusjan iz Levice je ocenil, da je pri referendumu prišlo do velikega zavajanja predlagateljev že v času zbiranja podpisov za referendum in za \"krajo umetniškega dela\". Obenem pa gre za predvolilno kampanjo stranke SDS in ostalih, ki so se ji pridružili. V Levici zakon podpirajo, saj menijo, da je to edina pot, da lahko ohranimo \"zaslužke za najbolj zaslužne v naši državi\".
Da referendum kaže na potrebo po spremembi referendumske zakonodaje, pa je opozoril Jasmin Feratović iz Piratske stranke, ki meni, da bi uvedba referendumskih dni omejila instrumentalizacijo tega demokratičnega orodja. V stranki sicer zakon podpirajo, ker menijo, da je prav, da se sistem, \"ki je pokvarjen\", popravi in se ga decentralizira.
Andrej Magajna iz Nove socialdemokracije je ob tem ocenil, da do referenduma ne bi prišlo, če bi se v parlamentu znali pogovarjati. \"Ampak ta aroganca oblasti, ki ne samo da ne posluša opozicije, ampak ji sploh ne dovoli govoriti, mora dobiti opomin in glas ne,\" je dejal. Zakona v stranki ne podpirajo, saj se jim zdijo dodatki nepravični.
Organizatorji kampanje pa so v soočenju odgovarjali tudi na vprašanje, ali si nekdo, ki je s svojim delom zaznamoval kulturo naroda, zasluži drugačno obravnavo v pokoju. Pri tem so si bili enotni v pogledu, da je treba takšno delo prepoznati, ne bi pa ga vsi urejali na enak način in ne nujno v času upokojitve.
Alenka Orel iz Glasu upokojencev je dejala, da se v stranki, ki zakonu nasprotuje, zavzemajo za takojšnjo odpravo vseh neupravičenih izrednih pokojnin in za pregled in revizijo vseh posebnih pravic, ki izhajajo iz politične, funkcijske in druge preteklosti. Zaslužne športnike, kulturnike, znanstvenike in druge pa bi nagrajevali iz posebnega sklada. (konec)moz/mo STA209 2025-05-07/19:06