Koncert
Da bo s'jalo sončece
Odbor DZ za izobraževanje, znanost in mladino je na današnji seji na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljal o predlaganih spremembah poklicne mature, ki so po oceni poslancev te stranke škodljive. Predlaganega sklepa opozicije, da se iz predloga novele zakona o maturi umaknejo predlagane spremembe poklicne mature, odbor ni podprl.***
Odbor DZ za izobraževanje, znanost in mladino se je na današnji seji na zahtevo poslanske skupine SDS seznanila s tematiko o \"škodljivosti predlaganih sprememb poklicne mature\".
Poslanka SDS Alenka Helbl je v imenu predlagateljev opisala sedanji sistem opravljanja poklicne mature in poudarila, da za ministrstvo za vzgojo in izobraževanje očitno ni več zaželen. Kot je dejala, bi po novem dijaki, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, opravljali dve različni poklicni maturi. \"Ena bi ostala taka kot do zdaj, če bi želeli na univerzitetne in enovite magistrske študijske programe, pa bi morali opraviti tri predmete skupnega dela splošne mature in dva druga. Torej pri obeh maturah pet predmetov, od tega trije isti,\" je dejala.
Ob tem je spomnila na kritike, ki so se pojavile na predlog novele zakona o maturi po izteku javne razprave 14. marca. Izpostavila je pisma nekaterih srednješolskih ravnateljev, ki opozarjajo na finančne, organizacijske in kadrovske težave. Prav tako je opozorila na pomisleke glede enakih možnosti za univerzitetni študij. Zaradi vsega tega v SDS po njenih besedah menijo, da je treba opraviti \"konstruktivno razpravo\" o spremembah zakona o maturi.
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je poudaril, da ne drži, da gre za generalno spremembo pri poklicni maturi, kjer bi dijaki srednjega strokovnega izobraževanja morali opravljati poklicno maturo iz petih predmetov.
\"Vsi dijaki (...), ki bodo uspešno zaključili zadnji letnik srednjega strokovnega ali poklicno tehniškega izobraževanja, bodo opravljali maturo na en ali drug način. O tem se bodo odločili v 3. letniku. Torej, ali bodo delali poklicno maturo na enak način kot do sedaj iz štirih predmetov in nadaljevali študij na višjih in visokih strokovnih šolah ali se bodo zaposlili,\" je pojasnil. Po drugem načinu pa se dijaki lahko odločijo, da bodo imeli v 3. in 4. letniku organizirano pripravo pri splošno izobraževalnih predmetih in bodo opravljali maturo s petimi predmeti, kar jim bo po besedah Logaja omogočalo vpis na univerzitetni študij.
V nadaljevanju je izpostavil, da so ob pripravi novele zakona potekala številna posvetovanja z vsemi deležniki, prav tako je usklajen z novo nastajajočim zakonom o visokem šolstvu. Sprememba mature je predvidena s šolskim letom 2030/31.
V Centru RS za poklicno izobraževanje po besedah direktorja Gregorja Mohorčiča načeloma podpirajo vsako spremembo, ki pelje v kakovost poklicnega šolstva. Obenem je opozoril na nejasnost glede enakovrednosti zaključka izobraževanja in priznavanja kvalifikacij oziroma ali sprememba pomeni nov program poklicnega in strokovnega izobraževanja ali zgolj njegov izvedbeni model.
Po mnenju ravnateljice ljubljanske srednje šole za oblikovanje in fotografijo Apolonije Simon sprememba dijakom srednjih strokovnih šol nalaga obveznosti, ki so oblikovane po meri gimnazijskega izobraževanja, ne upošteva pa dejstva, da so ti dijaki usmerjeni v strokovne predmete, ki jim dajejo specifična znanja za prihodnji poklic ali študij.
Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar pa je osvetlila potek aktivnosti glede novele zakona in ga označila, da ni \"slab\". Opozorila je, da bo nastala segregacija po programih, če ne bo omogočeno izvajanje obeh načinov izvedbe programa na vseh šolah.
V razpravi je Franci Kepa (SDS) menil, da bi moral biti večji poudarek na izobraževanju v poklicnih šolah glede na potrebe gospodarstva. Mirjam Bon Klanjšček (Svoboda) se ne zdi slab predlog, da bodo dijaki v matični šoli imeli možnost pridobiti dodatna znanja, ki jim omogočijo, da se vpišejo na univerzitetni program. A pripomnila, da bo velik problem zagotoviti v šolah strokovni kader, ki ga že zdaj primanjkuje. (konec)vi/vb STA213 2025-04-02/21:04
Odbor DZ za izobraževanje, znanost in mladino se je na današnji seji na zahtevo poslanske skupine SDS seznanila s tematiko o \"škodljivosti predlaganih sprememb poklicne mature\".
Poslanka SDS Alenka Helbl je v imenu predlagateljev opisala sedanji sistem opravljanja poklicne mature in poudarila, da za ministrstvo za vzgojo in izobraževanje očitno ni več zaželen. Kot je dejala, bi po novem dijaki, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, opravljali dve različni poklicni maturi. \"Ena bi ostala taka kot do zdaj, če bi želeli na univerzitetne in enovite magistrske študijske programe, pa bi morali opraviti tri predmete skupnega dela splošne mature in dva druga. Torej pri obeh maturah pet predmetov, od tega trije isti,\" je dejala.
Ob tem je spomnila na kritike, ki so se pojavile na predlog novele zakona o maturi po izteku javne razprave 14. marca. Izpostavila je pisma nekaterih srednješolskih ravnateljev, ki opozarjajo na finančne, organizacijske in kadrovske težave. Prav tako je opozorila na pomisleke glede enakih možnosti za univerzitetni študij. Zaradi vsega tega v SDS po njenih besedah menijo, da je treba opraviti \"konstruktivno razpravo\" o spremembah zakona o maturi.
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je poudaril, da ne drži, da gre za generalno spremembo pri poklicni maturi, kjer bi dijaki srednjega strokovnega izobraževanja morali opravljati poklicno maturo iz petih predmetov.
\"Vsi dijaki (...), ki bodo uspešno zaključili zadnji letnik srednjega strokovnega ali poklicno tehniškega izobraževanja, bodo opravljali maturo na en ali drug način. O tem se bodo odločili v 3. letniku. Torej, ali bodo delali poklicno maturo na enak način kot do sedaj iz štirih predmetov in nadaljevali študij na višjih in visokih strokovnih šolah ali se bodo zaposlili,\" je pojasnil. Po drugem načinu pa se dijaki lahko odločijo, da bodo imeli v 3. in 4. letniku organizirano pripravo pri splošno izobraževalnih predmetih in bodo opravljali maturo s petimi predmeti, kar jim bo po besedah Logaja omogočalo vpis na univerzitetni študij.
V nadaljevanju je izpostavil, da so ob pripravi novele zakona potekala številna posvetovanja z vsemi deležniki, prav tako je usklajen z novo nastajajočim zakonom o visokem šolstvu. Sprememba mature je predvidena s šolskim letom 2030/31.
V Centru RS za poklicno izobraževanje po besedah direktorja Gregorja Mohorčiča načeloma podpirajo vsako spremembo, ki pelje v kakovost poklicnega šolstva. Obenem je opozoril na nejasnost glede enakovrednosti zaključka izobraževanja in priznavanja kvalifikacij oziroma ali sprememba pomeni nov program poklicnega in strokovnega izobraževanja ali zgolj njegov izvedbeni model.
Po mnenju ravnateljice ljubljanske srednje šole za oblikovanje in fotografijo Apolonije Simon sprememba dijakom srednjih strokovnih šol nalaga obveznosti, ki so oblikovane po meri gimnazijskega izobraževanja, ne upošteva pa dejstva, da so ti dijaki usmerjeni v strokovne predmete, ki jim dajejo specifična znanja za prihodnji poklic ali študij.
Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar pa je osvetlila potek aktivnosti glede novele zakona in ga označila, da ni \"slab\". Opozorila je, da bo nastala segregacija po programih, če ne bo omogočeno izvajanje obeh načinov izvedbe programa na vseh šolah.
V razpravi je Franci Kepa (SDS) menil, da bi moral biti večji poudarek na izobraževanju v poklicnih šolah glede na potrebe gospodarstva. Mirjam Bon Klanjšček (Svoboda) se ne zdi slab predlog, da bodo dijaki v matični šoli imeli možnost pridobiti dodatna znanja, ki jim omogočijo, da se vpišejo na univerzitetni program. A pripomnila, da bo velik problem zagotoviti v šolah strokovni kader, ki ga že zdaj primanjkuje. (konec)vi/vb STA213 2025-04-02/21:04