Koncert
V Žireh peli za Matica
Odbor DZ za finance bo danes nadaljeval obravnavo predloga prenovljenega zakona o fiskalnem pravilu, s katerim se na podlagi spremenjenih javnofinančnih pravil v EU na novo določa način izvajanja ustavno določene srednjeročne uravnoteženosti proračunov države. Obravnavo je začel v sredo, a jo nato prekinil.***
Fiskalno pravilo je orodje, ki izhaja iz obdobja dolžniške krize v evrskem območju pred skoraj 15 leti, njegov cilj pa je omejiti zadolževanje držav. Slovenija ga je leta 2013 zapisala v ustavo.
V temeljnem pravnem aktu države se tako 148. člen med drugim glasi, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo.
Leta 2015 je nato DZ sprejel tudi izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, zdaj pa je vlada pripravila njegovo prenovo. Z njim se bo po lanski prenovi fiskalnih pravil na ravni EU poenotilo pravne podlage za vodenje fiskalne politike na nacionalni in evropski ravni, je v sredo ob začetku obravnave predloga povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Pri podrobni določitvi izvajanja srednjeročne uravnoteženosti vladni predlog predvideva, da bi bili prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, če bi dolg sektorja država ostajal na preudarni ravni pod 60 odstotki BDP, primanjkljaj sektorja država pa pod tremi odstotki BDP in bi se oba tudi srednjeročno ohranjala pod to mejo.
V prilagoditvenem obdobju, ko uravnoteženost ne bi bila dosežena, bi morala pot gibanja t. i. očiščenih izdatkov slediti štiriletnemu srednjeročnemu fiskalno-strukturnemu načrtu. Gre za nov programski dokument, ki je nadomestil dotedanja program stabilnosti in nacionalni reformni program.
\"Ključna je torej fiskalna pot in ne letno izračunani saldi bodisi posamezne blagajne bodisi celotnega sektorja država,\" je strnil Boštjančič.
Za sprejem zakonskih sprememb je v DZ potrebna dvotretjinska večina, torej glasovi vsaj 60 poslancev. V javnosti se pojavljajo tudi kritike predloga. Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič je tako ta teden dejal, da je predlog neskladen z ustavnim fiskalnim pravilom in škodljiv, saj da bo omogočal bistveno bolj ohlapno javnofinančno politiko. (konec)jes/zc STA011 2025-03-14/00:30
Fiskalno pravilo je orodje, ki izhaja iz obdobja dolžniške krize v evrskem območju pred skoraj 15 leti, njegov cilj pa je omejiti zadolževanje držav. Slovenija ga je leta 2013 zapisala v ustavo.
V temeljnem pravnem aktu države se tako 148. člen med drugim glasi, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo.
Leta 2015 je nato DZ sprejel tudi izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, zdaj pa je vlada pripravila njegovo prenovo. Z njim se bo po lanski prenovi fiskalnih pravil na ravni EU poenotilo pravne podlage za vodenje fiskalne politike na nacionalni in evropski ravni, je v sredo ob začetku obravnave predloga povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Pri podrobni določitvi izvajanja srednjeročne uravnoteženosti vladni predlog predvideva, da bi bili prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, če bi dolg sektorja država ostajal na preudarni ravni pod 60 odstotki BDP, primanjkljaj sektorja država pa pod tremi odstotki BDP in bi se oba tudi srednjeročno ohranjala pod to mejo.
V prilagoditvenem obdobju, ko uravnoteženost ne bi bila dosežena, bi morala pot gibanja t. i. očiščenih izdatkov slediti štiriletnemu srednjeročnemu fiskalno-strukturnemu načrtu. Gre za nov programski dokument, ki je nadomestil dotedanja program stabilnosti in nacionalni reformni program.
\"Ključna je torej fiskalna pot in ne letno izračunani saldi bodisi posamezne blagajne bodisi celotnega sektorja država,\" je strnil Boštjančič.
Za sprejem zakonskih sprememb je v DZ potrebna dvotretjinska večina, torej glasovi vsaj 60 poslancev. V javnosti se pojavljajo tudi kritike predloga. Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič je tako ta teden dejal, da je predlog neskladen z ustavnim fiskalnim pravilom in škodljiv, saj da bo omogočal bistveno bolj ohlapno javnofinančno politiko. (konec)jes/zc STA011 2025-03-14/00:30