Sojenje
Zagovarjal se je z molkom
Pirc Musar izpostavila nujnost zavedanja zaposlenih v javnem sektorju, da služijo ljudem Ljubljana
23.04.2025, 14:11
Pomemben del javnega sektorja so ljudje, ki so tam zaposleni, so se na današnji 10. Akademiji javnega sektorja strinjali udeleženci. Prepričani so, da v javnem sektorju kljub kritikam prevladujejo dobre prakse. Zaposleni v javnem sektorju se morajo medtem zavedati, da služijo ljudem, je poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar.***
Pirc Musar je prepričana, da je za izboljšanje slabega ugleda javne uprave v večji meri odgovorna politika, kot zaposleni. Javnim uslužbencem po njenih besedah hitrost dela diktira tudi zakonodaja, odnos med javnim uslužbencem in zakonodajalci pa bi lahko bil boljši, je prepričana. Javne uslužbence je pozvala, da se oglašajo, komunicirajo in sodelujejo z ministrom za javno upravo.
Izzive vidi tudi v neustreznih plačah. Kritična je bila do nove plačne reforme, ki jo vidi kot nesorazmerno povečanje plač. \"Vsi se strinjamo, da je plača izjemno pomemben faktor za zaposlenega, pa naj je to funkcionar ali pa javni uslužbenec. V tej plačni reformi so najbolj nasankali tisti, ki so najslabše plačani,\" je zatrdila. Hkrati pa po njeni oceni ni prav, da so nekateri podrejeni po plači zdaj prehiteli nadrejene, saj se tako na najvišjih pozicijah v državi ustvari negativna selekcija.
Prepričana je, da je treba mlade v javni sektor privabiti s prikazom, da tam delajo nekaj koristnega za družbo, ter jim ponuditi možnost napredovanja. Pomemben je tudi fleksibilen delovni čas, redna izobraževanja in digitalizacija procesov znotraj javne uprave, je zaključila Pirc Musar.
Na pogovoru Ljudje v javni upravi so udeleženci medtem spregovorili tudi o dobrem in slabem delu v javni upravi. Načelnik Upravne enote Ljubljana Marko Grujičić je prepričan, da je za zadovoljivo upravno kulturo ključno, da zaposleni svoj poklic vidijo kot poslanstvo, s katerim pomagajo ljudem.
Nikjer ni ideala, h katerem pa moremo težiti, je medtem prepričana bivša ministrica za notranje zadeve in svetovalka v predsedničinem uradu Tatjana Bobnar. \"Seveda je treba opozoriti na pomanjkljivosti in nepravilnosti v sistemu, kjer so izzivi, pred katerimi si ne smemo zatiskati oči. Lahko smo hitrejši, boljši, učinkovitejši, ampak mislim, da je prav, da kot družba ne gradimo na kritizerstvu,\" je ocenila.
Za dobro delo v javni upravi pa so v veliki meri odgovorni tudi vodje, ki morajo zaupati v svoje znanje in znanje svojih zaposlenih, meni predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin. Izpostavila je pomen upravnih izobraževanj in vodje spodbudila, da se jih udeležujejo in tja redno pošiljajo svoje kadre. Zaposleni morajo biti samozavestni, kar pa lahko postanejo le, če se redno usposabljajo in pridobivajo nova interdisciplinarna znanja, se je strinjal Grujičić.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan je medtem prepričan, da je treba na vodilne položaje postaviti sposobne ljudi, ne glede na njihovo politično pripadnost. Dodal je, da so ljudje, ki delajo na področju civilne zaščite večinoma prostovoljci, ki vedo, kakšno je njihovo poslanstvo. (konec)mde/apo STA117 2025-04-23/14:10
Pirc Musar je prepričana, da je za izboljšanje slabega ugleda javne uprave v večji meri odgovorna politika, kot zaposleni. Javnim uslužbencem po njenih besedah hitrost dela diktira tudi zakonodaja, odnos med javnim uslužbencem in zakonodajalci pa bi lahko bil boljši, je prepričana. Javne uslužbence je pozvala, da se oglašajo, komunicirajo in sodelujejo z ministrom za javno upravo.
Izzive vidi tudi v neustreznih plačah. Kritična je bila do nove plačne reforme, ki jo vidi kot nesorazmerno povečanje plač. \"Vsi se strinjamo, da je plača izjemno pomemben faktor za zaposlenega, pa naj je to funkcionar ali pa javni uslužbenec. V tej plačni reformi so najbolj nasankali tisti, ki so najslabše plačani,\" je zatrdila. Hkrati pa po njeni oceni ni prav, da so nekateri podrejeni po plači zdaj prehiteli nadrejene, saj se tako na najvišjih pozicijah v državi ustvari negativna selekcija.
Prepričana je, da je treba mlade v javni sektor privabiti s prikazom, da tam delajo nekaj koristnega za družbo, ter jim ponuditi možnost napredovanja. Pomemben je tudi fleksibilen delovni čas, redna izobraževanja in digitalizacija procesov znotraj javne uprave, je zaključila Pirc Musar.
Na pogovoru Ljudje v javni upravi so udeleženci medtem spregovorili tudi o dobrem in slabem delu v javni upravi. Načelnik Upravne enote Ljubljana Marko Grujičić je prepričan, da je za zadovoljivo upravno kulturo ključno, da zaposleni svoj poklic vidijo kot poslanstvo, s katerim pomagajo ljudem.
Nikjer ni ideala, h katerem pa moremo težiti, je medtem prepričana bivša ministrica za notranje zadeve in svetovalka v predsedničinem uradu Tatjana Bobnar. \"Seveda je treba opozoriti na pomanjkljivosti in nepravilnosti v sistemu, kjer so izzivi, pred katerimi si ne smemo zatiskati oči. Lahko smo hitrejši, boljši, učinkovitejši, ampak mislim, da je prav, da kot družba ne gradimo na kritizerstvu,\" je ocenila.
Za dobro delo v javni upravi pa so v veliki meri odgovorni tudi vodje, ki morajo zaupati v svoje znanje in znanje svojih zaposlenih, meni predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin. Izpostavila je pomen upravnih izobraževanj in vodje spodbudila, da se jih udeležujejo in tja redno pošiljajo svoje kadre. Zaposleni morajo biti samozavestni, kar pa lahko postanejo le, če se redno usposabljajo in pridobivajo nova interdisciplinarna znanja, se je strinjal Grujičić.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan je medtem prepričan, da je treba na vodilne položaje postaviti sposobne ljudi, ne glede na njihovo politično pripadnost. Dodal je, da so ljudje, ki delajo na področju civilne zaščite večinoma prostovoljci, ki vedo, kakšno je njihovo poslanstvo. (konec)mde/apo STA117 2025-04-23/14:10