Participativni proračun
Največ glasov projektu za varnejšo šolsko pot
Po pozivih s posveta o prihodnosti radia je treba prisluhniti uporabnikom Ljubljana
15.11.2024, 19:22
Sodelujoči na posvetu o prihodnosti radia so se strinjali, da radia v zdajšnji obliki še nekaj časa ne bo mogoče nadomestiti z umetno inteligenco. Kljub temu pa bo moral razmisliti, kako čim bolj priti naproti uporabnikom. V nasprotnem primeru bo ostal brez njih, so posvarili.***
\"Družba in navade se spreminjajo,\" je v. d. pomočnika direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik dejal na okrogli mizi v okviru posveta, ki ga je priredil Svet za radiodifuzijo v sodelovanju z ministrstvom za kulturo. \"Kdo pravi, da nam glas umetne inteligence čez leta ne bo povsem sprejemljiv?\" se je vprašal. Umetna inteligenca bo sodelujočim na radiu po njegovih besedah olajšala delovni proces, ne bodo pa je vključili v \"čisto vse\".
Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije pa je pri tem opomnil, da se zaposleni na radiu zavedajo, da jih bo sčasoma zamenjala umetna inteligenca.
\"Vloga radia se nedvomno spreminja, ob razmišljanju o radiu prihodnosti pa se zavedamo, da se čas poslušanja utegne še skrajšati,\" je dejal predsednik Sveta za radiodifuzijo Jurij Franc Tasič. A radio še vedno lahko po njegovem prepričanju ustvarja vsebino, ki je smiselna. Moral pa bo razmisliti, kaj bo njegova storitev v prihodnosti, je prepričan.
Še pred okroglo mizo pa sta Praprotnik in Čakš poudarila pomen nacionalnega oz. lokalnega radia. Praprotnik je zagotovil, da skuša nacionalni radio razumeti spreminjajoče se navade občinstev in že vrsto let razvija digitalne storitve. Sčasoma je radijski arhiv, ki je bil nedostopen in analogen, po njegovih besedah postal digitalni radio na zahtevo.
Radio zaradi vseh novosti, predvsem pa razvoja internetnih storitev, vidi bolj dostopnega. Brez težav je namreč mogoče njegove vsebine poslušati na oddaljenih koncih sveta, kar pomeni dlje, kot so kadar koli segli radijski valovi.
Slovenski radijski trg konec leta 2024 po njegovih navedbah razume, da je smiselno združiti moči in skupaj razvijati tehnološke rešitve. Tako denimo storitev Radioplayer rešuje tehnološka vprašanja radia. Izdajatelji lahko zato znova iščejo vsebinske odgovore na vprašanje, kaj naj radio počne v 21. stoletju.
Čakš se je medtem osredotočil na vlogo lokalnega radia. Po njegovem opozorilu stremenje k optimizaciji z objavljanjem vse več novic nacionalnega pomena in s krčenjem lokalnega radijskega informativnega programa ne prinaša prednosti za lokalna občinstva. Slabi namreč njihovo informiranost iz virov z medijskimi blagovnimi znamkami, ki so prepoznani po profesionalnih novinarskih pristopih.
Vloga kakovostnih in neodvisnih lokalnih medijev, še posebej tradicionalnih in prepoznavnih, je v medijski krajini, nasičeni s spletnimi produkti, izjemno pomembna, je opozoril. (konec)pse/apo STA206 2024-11-15/19:21
\"Družba in navade se spreminjajo,\" je v. d. pomočnika direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik dejal na okrogli mizi v okviru posveta, ki ga je priredil Svet za radiodifuzijo v sodelovanju z ministrstvom za kulturo. \"Kdo pravi, da nam glas umetne inteligence čez leta ne bo povsem sprejemljiv?\" se je vprašal. Umetna inteligenca bo sodelujočim na radiu po njegovih besedah olajšala delovni proces, ne bodo pa je vključili v \"čisto vse\".
Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije pa je pri tem opomnil, da se zaposleni na radiu zavedajo, da jih bo sčasoma zamenjala umetna inteligenca.
\"Vloga radia se nedvomno spreminja, ob razmišljanju o radiu prihodnosti pa se zavedamo, da se čas poslušanja utegne še skrajšati,\" je dejal predsednik Sveta za radiodifuzijo Jurij Franc Tasič. A radio še vedno lahko po njegovem prepričanju ustvarja vsebino, ki je smiselna. Moral pa bo razmisliti, kaj bo njegova storitev v prihodnosti, je prepričan.
Še pred okroglo mizo pa sta Praprotnik in Čakš poudarila pomen nacionalnega oz. lokalnega radia. Praprotnik je zagotovil, da skuša nacionalni radio razumeti spreminjajoče se navade občinstev in že vrsto let razvija digitalne storitve. Sčasoma je radijski arhiv, ki je bil nedostopen in analogen, po njegovih besedah postal digitalni radio na zahtevo.
Radio zaradi vseh novosti, predvsem pa razvoja internetnih storitev, vidi bolj dostopnega. Brez težav je namreč mogoče njegove vsebine poslušati na oddaljenih koncih sveta, kar pomeni dlje, kot so kadar koli segli radijski valovi.
Slovenski radijski trg konec leta 2024 po njegovih navedbah razume, da je smiselno združiti moči in skupaj razvijati tehnološke rešitve. Tako denimo storitev Radioplayer rešuje tehnološka vprašanja radia. Izdajatelji lahko zato znova iščejo vsebinske odgovore na vprašanje, kaj naj radio počne v 21. stoletju.
Čakš se je medtem osredotočil na vlogo lokalnega radia. Po njegovem opozorilu stremenje k optimizaciji z objavljanjem vse več novic nacionalnega pomena in s krčenjem lokalnega radijskega informativnega programa ne prinaša prednosti za lokalna občinstva. Slabi namreč njihovo informiranost iz virov z medijskimi blagovnimi znamkami, ki so prepoznani po profesionalnih novinarskih pristopih.
Vloga kakovostnih in neodvisnih lokalnih medijev, še posebej tradicionalnih in prepoznavnih, je v medijski krajini, nasičeni s spletnimi produkti, izjemno pomembna, je opozoril. (konec)pse/apo STA206 2024-11-15/19:21