Radovljica
Jubilejni kolesarski izlet
Skupna površina intenzivnih sadovnjakov se je lani v primerjavi z letom 2017 povečala za 7,6 odstotka na 4368,7 hektara, medtem ko je število pridelovalcev naraslo za tretjino na 3938. Je pa posamezni pridelovalec obdeloval 1,11 hektara intenzivnega sadovnjaka ali za petino manjšo površino kot leta 2017, kažejo podatki statističnega urada.***
V Sloveniji so kmetje lani obdelovali 8496 intenzivnih sadovnjakov (nasadov), ki so se razprostirali na 4369 hektarjih, kar pomeni, da je povprečen nasad meril okoli 0,5 hektara.
Največ površin intenzivnih sadovnjakov je ležalo v podravski statistični regiji (27 odstotkov), kjer je bilo 1359 posameznih nasadov. V tej regiji so bili nasadi tudi največji, v povprečju so merili 0,86 hektara. Po številu je bilo medtem največ sadovnjakov v goriški regiji (1975 nasadov), a so bili glede na površino precej precej manjši, v povprečju so merili manj kot 0,3 hektara.
Najmanj nasadov so imeli v zasavski statistični regiji (67 nasadov). Ti so skupno obsegali 0,4 odstotka celotne površine intenzivnih sadovnjakov v državi.
Od leta 2017 do lani se je površina intenzivnih sadovnjakov povečala za 308 hektarov oz. za 7,6 odstotka. Še bolj se je dvignilo število pridelovalcev, in sicer za 33 odstotkov na 3938.
Posamezni pridelovalec je obdeloval v povprečju 1,11 hektarja površin intenzivnih nasadov ali za 27 arov manj kot v letu 2017 (1,38 hektara). Dve tretjini pridelovalcev sta gojili sadno drevje na površini, manjši od 0,5 hektara. Statistiki so prav pri manjših velikostnih razredih zaznali največjo rast števila pridelovalcev.
V povprečju so bili največji pridelovalci sadja v podravski statistični regiji (1,86 hektara), sledili so pridelovalci v posavski (1,76 hektara), najmanjši pa so bili v koroški statistični regiji (0,44 hektara).
Čeprav jablane rastejo na skoraj polovici skupne površine intenzivnih sadovnjakov, se je njihova površina v zadnjih 20 letih zmanjšala za tretjino. Lani so jih gojili na nekaj manj kot 2000 hektarih.
Druga najpogostejša sadna vrsta v slovenskih intenzivnih sadovnjakih so orehi. Od leta 2017 do lani so jih zasadili na dodatnih 260 hektarih, kar je pomenilo 76-odstotno povečanje na skoraj 600 hektarov.
V obdobju med letoma 2017 in 2023 so statistiki zaznali največje zmanjšanje skupne površine pri pečkatem sadju (jablane, hruške), in sicer za 14 odstotkov, površina, namenjena pridelavi koščičastega sadja (slive, breskve, nektarine, marelice, češnje in višnje), pa se je ostala skoraj enaka - zmanjšala se je za en odstotek. Medtem se je najbolj povečala površina, zasajena z lupinastim sadjem, za 95 odstotkov, površina pri jagodičju pa se je povečala za 54 odstotkov.
Statistiki ugotavljajo še, da so sadovnjaki bolje opremljeni. Lani je imelo urejen sistem namakanja okoli 15 odstotkov vseh intenzivnih sadovnjakov, kar je predstavljalo petino skupne površine. Površina s sistemi za namakanje intenzivnih sadovnjakov se je od leta 2017 povečala za 42 odstotkov. Med načini namakanja so lani prevladovali kapljično namakanje (629 hektarjev površin), oroševanje (118 hektarjev) ter njuna kombinacija (106 hektarjev). Proti toči je bilo zaščitenih 1011 nasadov oz. 1433 hektarjev, medtem ko je bilo leta 2017 takšnih sadovnjakov 710 oz. 1247 hekerjev. (konec)kad/jb STA058 2024-09-18/11:02
V Sloveniji so kmetje lani obdelovali 8496 intenzivnih sadovnjakov (nasadov), ki so se razprostirali na 4369 hektarjih, kar pomeni, da je povprečen nasad meril okoli 0,5 hektara.
Največ površin intenzivnih sadovnjakov je ležalo v podravski statistični regiji (27 odstotkov), kjer je bilo 1359 posameznih nasadov. V tej regiji so bili nasadi tudi največji, v povprečju so merili 0,86 hektara. Po številu je bilo medtem največ sadovnjakov v goriški regiji (1975 nasadov), a so bili glede na površino precej precej manjši, v povprečju so merili manj kot 0,3 hektara.
Najmanj nasadov so imeli v zasavski statistični regiji (67 nasadov). Ti so skupno obsegali 0,4 odstotka celotne površine intenzivnih sadovnjakov v državi.
Od leta 2017 do lani se je površina intenzivnih sadovnjakov povečala za 308 hektarov oz. za 7,6 odstotka. Še bolj se je dvignilo število pridelovalcev, in sicer za 33 odstotkov na 3938.
Posamezni pridelovalec je obdeloval v povprečju 1,11 hektarja površin intenzivnih nasadov ali za 27 arov manj kot v letu 2017 (1,38 hektara). Dve tretjini pridelovalcev sta gojili sadno drevje na površini, manjši od 0,5 hektara. Statistiki so prav pri manjših velikostnih razredih zaznali največjo rast števila pridelovalcev.
V povprečju so bili največji pridelovalci sadja v podravski statistični regiji (1,86 hektara), sledili so pridelovalci v posavski (1,76 hektara), najmanjši pa so bili v koroški statistični regiji (0,44 hektara).
Čeprav jablane rastejo na skoraj polovici skupne površine intenzivnih sadovnjakov, se je njihova površina v zadnjih 20 letih zmanjšala za tretjino. Lani so jih gojili na nekaj manj kot 2000 hektarih.
Druga najpogostejša sadna vrsta v slovenskih intenzivnih sadovnjakih so orehi. Od leta 2017 do lani so jih zasadili na dodatnih 260 hektarih, kar je pomenilo 76-odstotno povečanje na skoraj 600 hektarov.
V obdobju med letoma 2017 in 2023 so statistiki zaznali največje zmanjšanje skupne površine pri pečkatem sadju (jablane, hruške), in sicer za 14 odstotkov, površina, namenjena pridelavi koščičastega sadja (slive, breskve, nektarine, marelice, češnje in višnje), pa se je ostala skoraj enaka - zmanjšala se je za en odstotek. Medtem se je najbolj povečala površina, zasajena z lupinastim sadjem, za 95 odstotkov, površina pri jagodičju pa se je povečala za 54 odstotkov.
Statistiki ugotavljajo še, da so sadovnjaki bolje opremljeni. Lani je imelo urejen sistem namakanja okoli 15 odstotkov vseh intenzivnih sadovnjakov, kar je predstavljalo petino skupne površine. Površina s sistemi za namakanje intenzivnih sadovnjakov se je od leta 2017 povečala za 42 odstotkov. Med načini namakanja so lani prevladovali kapljično namakanje (629 hektarjev površin), oroševanje (118 hektarjev) ter njuna kombinacija (106 hektarjev). Proti toči je bilo zaščitenih 1011 nasadov oz. 1433 hektarjev, medtem ko je bilo leta 2017 takšnih sadovnjakov 710 oz. 1247 hekerjev. (konec)kad/jb STA058 2024-09-18/11:02