Koordinacija županov
Župani o izzivih bolnišnice in vozniških dovoljenj
Poslanci DZ bodo na izredni seji opravili tretjo obravnavo in odločanje o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejila javno in zasebno zdravstvo. Predlogu nasprotujejo v opoziciji in zdravniških organizacijah, a se mu ob podpori koalicije obeta sprejetje. Tik pred ciljno črto v Levici sicer predlagajo še nekaj manjših sprememb.***
V primeru sprejetja prvega dopolnila, ki so ga v torek v DZ vložili poslanci Levice, bi se lahko v javnem zavodu za krajši delovni čas zaposlili le zdravstveni delavci, ki že delajo pri koncesionarju, če bi bili pri istem koncesionarju zaposleni vsaj dve leti.
Kot so navedli v Levici, je namen dopolnila preprečiti izigravanje ureditve, pri kateri bi zdravstveni delavci dali odpoved v javnem zavodu, se zaposlili pri koncesionarju za krajši delovni čas in nato ponudili zaposlitev za krajši delovni čas še javnemu zavodu. V tem primeru pa zanje ne bi veljala obveza izpolnjevanje pogojev za pridobitev soglasja za delo pri drugem delodajalcu, so opozorili poslanci Levice.
Ob sprejetju drugega dopolnila Levice pa bi med pogoje za izdajo soglasja vrnili pogoj izpolnjenosti programa za vrsto zdravstvenih storitev, za katero se izdaja soglasje.
Predlog novele bi javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah onemogočil delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih, bi pa lahko pod določenimi pogoji pridobili soglasje za delo v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih.
V opoziciji in zdravniških organizacijah svarijo pred posledicami predloga novele, med drugim pred odhodi javnih zdravstvenih delavcev v zasebništvo. V koaliciji pa poudarjajo, da zakon prinaša nujno potrebno ureditev in razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter da gre za ključen korak zdravstvene reforme.
Kljub dopisu ministra za finance Klemna Boštjančiča in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel pa so poslanci v predlogu novele ohranili določilo, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev pri izvajanju javnih zdravstvenih storitev. V torek so koalicijski poslanci v izjavah za medije znova zagotovili, da bodo to določilo ohranili. (konec)da/apo STA007 2025-04-02/00:30
V primeru sprejetja prvega dopolnila, ki so ga v torek v DZ vložili poslanci Levice, bi se lahko v javnem zavodu za krajši delovni čas zaposlili le zdravstveni delavci, ki že delajo pri koncesionarju, če bi bili pri istem koncesionarju zaposleni vsaj dve leti.
Kot so navedli v Levici, je namen dopolnila preprečiti izigravanje ureditve, pri kateri bi zdravstveni delavci dali odpoved v javnem zavodu, se zaposlili pri koncesionarju za krajši delovni čas in nato ponudili zaposlitev za krajši delovni čas še javnemu zavodu. V tem primeru pa zanje ne bi veljala obveza izpolnjevanje pogojev za pridobitev soglasja za delo pri drugem delodajalcu, so opozorili poslanci Levice.
Ob sprejetju drugega dopolnila Levice pa bi med pogoje za izdajo soglasja vrnili pogoj izpolnjenosti programa za vrsto zdravstvenih storitev, za katero se izdaja soglasje.
Predlog novele bi javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah onemogočil delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih, bi pa lahko pod določenimi pogoji pridobili soglasje za delo v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih.
V opoziciji in zdravniških organizacijah svarijo pred posledicami predloga novele, med drugim pred odhodi javnih zdravstvenih delavcev v zasebništvo. V koaliciji pa poudarjajo, da zakon prinaša nujno potrebno ureditev in razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter da gre za ključen korak zdravstvene reforme.
Kljub dopisu ministra za finance Klemna Boštjančiča in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel pa so poslanci v predlogu novele ohranili določilo, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev pri izvajanju javnih zdravstvenih storitev. V torek so koalicijski poslanci v izjavah za medije znova zagotovili, da bodo to določilo ohranili. (konec)da/apo STA007 2025-04-02/00:30