Pregled - svet, 5. 9. (četrtek) Ljubljana

Pregled dogodkov v svetu v četrtek, 5. septembra.***
PARIZ - Francoski predsednik Emmanuel Macron je po dolgotrajnem iskanju primernega kandidata za novega premierja imenoval nekdanjega pogajalca EU za brexit, 73-letnega Michela Barnierja iz vrst desnih Republikancev, ki ima za sabo več desetletij dolgo politično kariero - večkrat je služil kot minister in tudi kot evropski komisar. Ali mu bo dejansko uspelo sestaviti večinsko vlado, ki bo preživela glasovanje o zaupnici v parlamentu, se bo sicer šele pokazalo. Levica je bila v odzivu na njegovo imenovanje kritična, skrajna desnica pa se bo o podpori še odločila. Njegovo imenovanje je pozdravilo več tujih politikov.
BERLIN/MÜNCHEN - Policija je v okviru obsežnega posredovanja v središču Münchna v bližini izraelskega konzulata ustrelila oboroženega osumljenca, ki je kasneje podlegel ranam. Šlo je za 18-letnega Avstrijca, po poročanju medijev domnevno s poreklom iz BiH. Nemški organi incident obravnavajo kot poskus terorističnega napada, sta sporočila policija in tožilstvo. Nemški kancler Olaf Scholz je medtem v odzivu poudaril, da za antisemitizem in islamizem v Nemčiji ni prostora.
KIJEV - Po odstopu, ki ga je podal v sredo, je ukrajinski parlament razrešil dosedanjega zunanjega ministra Dmitra Kulebo. Na položaju ga je po potrditvi poslancev nasledil njegov dosedanji namestnik Andrij Sibiha. Gre za del obsežnih menjav na vladnih položajih, ki jih predsednik Volodimir Zelenski utemeljuje s potrebo po novi energiji - skupno naj bi se v teh dneh zamenjala okoli polovica ukrajinskih ministrov.
VLADIVOSTOK - Ruski predsednik Vladimir Putin je kot glavni cilj agresije v Ukrajini navedel zavzetje regije Donbas na vzhodu države. Zatrdil je tudi, da ukrajinske sile po njihovem bliskovitem vdoru v rusko regijo Kursk postopoma potiskajo nazaj. Znova je dejal, da je pripravljen na pogajanja s Kijevom, a ob tem navedel, da bi morali pogovori potekati na podlagi dogovora med Moskvo in Kijevom, ki sta ga strani leta 2022 dosegli v Istanbulu in je vmes že padel v vodo.
KIJEV/MOSKVA - Rusija še naprej glavnino napadov na vzhodu Ukrajine izvaja v smeri Pokrovska, je sporočil ukrajinski generalštab. Ukrajinska zračna obramba je medtem uspešno odbila napad neznanega števila brezpilotnikov na prestolnico. Kljub napredovanju ruskih sil na vzhodu in napadom z droni Ukrajina vztraja pri zasedbi dela ruske obmejne regije Kursk, kjer po navedbah predsednika Volodimirja Zelenskega dosegajo vse zastavljene cilje.
GAZA - Izraelska vojska je v napadu na šotorsko naselje z razseljenimi Palestinci v Gazi ubila najmanj štiri osebe. Napad se je zgodil na t. i. varnem območju v bližini bolnišnice Al Aksa. Še trije Palestinci so bili ubiti v obstreljevanju mesta Gaza. Število ubitih Palestincev v operacijah Izraela na Zahodnem bregu je medtem naraslo na 40. Izraelska letala so v kraju Tubas ubila pet ljudi, vojaki pa so v begunskem taborišču Fara s streli pokončali 16-letnika.
DŽAKARTA - Papež Frančišek je v Džakarti posvaril pred uporabo religije za netenje konfliktov, v skupni izjavi z indonezijskim velikim imamom Nasarudinom Umarjem je poudaril tudi pomen skupnih vrednot različnih verstev za spodbujanje sprave in miru. Enotnost med verami je ena osrednjih tem papeževe 12-dnevne turneje po Aziji, tudi današnja izjava pa poziva k verski harmoniji zavoljo človeštva.
PEKING - Kitajska bo afriškim državam v naslednjih treh letih namenila 360 milijard juanov (45,8 milijarde evrov) za spodbujanje razvoja, je ob začetku vrha Kitajska-Afrika v Pekingu dejal kitajski predsednik Xi Jinping. Med drugim je poudaril, da bo Kitajska Afriki pomagala \"spodbujati okolju prijazno modernizacijo in zeleni prehod.\" Podporo Združenih narodov pri njunem sodelovanju je Kitajski in Afriki na vrhu zagotovil generalni sekretar Antonio Guterres.
BRUSELJ - Krepitev srbskih odnosov z Rusijo ni v skladu z vrednotami EU in prizadevanji Srbije za članstvo v uniji, je v odzivu na sredin obisk podpredsednika srbske vlade Aleksandra Vulina v Rusiji dejal zunanjepolitični govorec EU Peter Stano. Vulin je na srečanju s Putinom ob robu gospodarskega foruma v Vladivostoku zagotovil, da Srbija nikoli ne bo uvedla sankcij proti Rusiji. Stano je Beograd pozval, naj se odreče krepitvi odnosov z Moskvo.
VLADIVOSTOK - Rusija bo na novembrskih predsedniških volitvah v ZDA podprla demokratsko kandidatko Kamalo Harris, kot je prej podpirala kandidaturo predsednika Joeja Bidna, je s posmehljivim izrazom na obrazu izjavil ruski predsednik Vladimir Putin. Bela hiša je v odzivu ruskega predsednika pozvala, naj se preneha vmešavati v volitve v ZDA, rekoč da so Američani edini ljudje, ki bodo odločali o tem, kdo bo naslednji predsednik ZDA.
MOSKVA - Rusija je nove sankcije ZDA proti ruskemu mediju RT označila za del informacijske kampanje pred ameriškimi predsedniškimi volitvami. Sporočila je še, da pripravlja oster odgovor na potezo Washingtona. ZDA so v sredo vložile obtožnico proti dvema uslužbencema RT in uvedle sankcije proti njenim urednikom. Očitajo jim, da so skušali vplivati na ameriške predsedniške volitve.
WASHINGTON - Odvetniki bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa so se v njegovem imenu na zveznem sodišču v Washingtonu izrekli za nedolžnega vseh štirih točk nadomestne obtožnice v zvezi s spodkopavanjem izida predsedniških volitev 2020, ki jo je po odločitvi vrhovnega sodišča ZDA proti Trumpu vložil posebni tožilec Jack Smith. Sodnica še ni določila datuma začetka sojenja, ki ga Trump želi zavleči na čas po novembrskih predsedniških volitvah.
LONDON - Britansko tožilstvo je sporočilo, da je opustilo pregon nekdanjega hollywoodskega magnata Harveya Weinsteina zaradi spolnega napada, češ da ni realističnih možnosti za obsodbo. 72-letni Weinstein se je od junija 2022 soočal z obtožbo dveh spolnih napadov na žensko v Londonu leta 1996. Weinstein je bil ob tem leta 2020 na newyorškem sodišču obsojen na 23 let zapora zaradi posilstva in spolnega napada, vendar je sodišče v New Yorku aprila letos obsodbo razveljavilo.
ATENE - Grška obalna straža je sporočila, da je s svojimi plovili v treh dneh s čolnov v Egejskem morju in južno od sredozemskega otoka Kreta prepeljala na varno 226 migrantov. Pet domnevnih tihotapcev ljudi pa so prijeli in pripeljali pred sodnika. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je letos do začetka septembra v Grčijo prispelo 32.694 migrantov in beguncev.
DUNAJ - Osem dobaviteljic nafte iz razširjene skupine Opec+ je trenutno dogovorjeni zmanjšan obseg črpanja podaljšalo do konca novembra. S tem naj bi Savdska Arabija, Rusija, Irak, Združeni arabski emirati, Kuvajt, Kazahstan, Alžirija in Oman zagotovili nekaj podpore cenam nafte, ki so v zadnjih dneh ob skrbeh glede razmer v svetovnem gospodarstvu precej padle. (konec)lkr/spo/vb/msc/lkr STA189 2024-09-05/20:30
×