SD pri pokojninski reformi izpostavlja pomen dogovora s socialnimi partnerji Ljubljana

Na konferenci SD o pokojninski reformi so izpostavili pomen dogovora s socialnimi partnerji pri pokojninski reformi. Pritrdili so jim tudi gostje, predstavniki Ekonomsko-socialnega sveta, ki so članom predstavili svoje poglede. Predsednik SD Matjaž Han si želi, da politične stranke z nasprotovanjem reformi ne bi nabirale \"poceni političnih točk\".***
\"Pokojnina ni miloščina, je obljuba, da nihče, ki je prispeval k skupnosti, ne bo ostal sam ali pozabljen v starosti. To je naša zaveza in civilizacijska dolžnost,\" je Han dejal v nagovoru konferenci. Hkrati je po njegovem mnenju treba izboljšati tudi položaj mladih, ker je zaupanje mladih v pokojninski sistem ob starajoči se družbi zelo pomembno.
Med uspehi pokojninske reforme je izpostavil ohranitev 40 let delovne dobe za izpolnitev upokojitvenih pogojev, zimski dodatek in debirokratizacijo varstvenega dodatka. Zadovoljen je tudi, da bo s 70-odstotnim odmernim odstotkom kompenzirana posledica daljšega referenčnega obdobja, s čimer bodo omogočene dostojne pokojnine. V SD pa pričakujejo, da se bo, ko bodo vidne prve posledice dviga zgornje meje upokojitvene starosti, preučila tudi možnost t. i. tretje upokojitvene kombinacije.
Posebej je poudaril pomen dogovora s socialnimi partnerji, saj je ta ključen za uspeh vsake reforme. \"Kolegu Luki Mescu neizmerno privoščim, da je uspel v tem socialnem dialogu,\" je dodal.
Pritrdili so mu tudi gostje, predstavniki Ekonomsko-socialnega sveta, ki so sodelovali v pogajanjih. Konferenco SD so nagovorili namestnica generalnega sekretarja Konfederacije Sindikatov javnega sektorja Martina Vuk, generalni sekretar Sindikata Pergam Aljoša Čeč, Matija Dermota iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger in glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Matija Gorenšček.
Govorci so vsak iz svojega vidika izpostavili potek pogajanj in svoje poglede na izpogajano. Strinjali so se, da so bila pogajanja naporna, vsi pa so iz njih odšli nekoliko nezadovoljni, kar kaže na dober kompromis. Izpostavili so tudi, da je dilema, ali se upokojiti pred ali po uveljavitvi reforme, nepotrebna.
Nadgradnja pokojninske reforme bo tako po mnenju tako predstavnikov sindikatov kot delodajalcev zakon o urejanju trga dela, s katerim bi med drugim zvišali nadomestila za brezposelne, hkrati pa bi glede na solidarnosti princip pokojninskega sistema mladim pred vstopom na trg dela in starejšim, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev, omogočili fleksibilne oblike dela.
Poudarili so tudi, da mora izpogajana pokojninska reforma prestati še parlamentarno sito.
Han je zato v nagovoru apeliral na \"družbeno odgovorne in državotvorne politične stranke ter družbene akterje\", da se \"uprejo skušnjavi, da bi z nasprotovanjem pokojninski reformi poskusili na hitro dobiti politične točke\". Spomnil je tudi, da so socialni demokrati \"skozi to torturo\" enkrat že šli.
V SD bodo zakon v DZ podprli, je zatrdil za STA, \"kljub temu, da vemo, da ni idealen, ampak je ta moment edino možen\". Meni tudi, da je ta reforma dobra podlaga, da lahko nadaljujejo tudi z drugimi reformami, \"seveda če bodo usklajene s socialnimi partnerji\".
Vlada je predlog pokojninske reforme potrdila v začetku meseca, po njem pa bi se med drugim zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zviševala za tri mesece letno in od leta 2035 znašala za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 let zavarovalne dobe pa 67 let. Od leta 2028 bi se postopno podaljševalo tudi obdobje za izračun pokojninske osnove in bi od leta 2035 vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bi pet najmanj ugodnih let izločili. Ob tem bi se postopno zviševal tudi odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove in bi leta 2035 znašal 70 odstotkov. (konec)lem/ase STA195 2025-05-13/20:51
×